Zimska vojna (1939–1940) – spopad med Sovjetsko zvezo in Finsko

Zimska vojna (30. november 1939 – 13. marec 1940) je bil obsežen vojaški spopad med Sovjetsko zvezo in Finsko. Začela se je kmalu po invaziji na Poljsko, ko je Sovjetska zveza postavila teritorialne in varnostne zahteve do Finske, nato pa začela vojaško ofenzivo. Sovjetske sile so pričakovale hitro zmago – zaradi številčne premoči v pehoti, tankih in letalstvu – vendar se je finsko upiranje izkazalo za veliko bolj trdovratno, kot je Moskva pričakovala.

Vzroki in izgovori za napad

Sovjetska stran je zahtevala premik meje stran od Leningrada in ustanovitev sovjetskih vojaških oporišč na finskem ozemlju, ker naj bi bilo območje strateško pomembno za varnost sovjetskega severozahoda. Pogajanja so propadla, Sovjeti pa so kot izgovor uporabili incident pri Mainili (domnevni obstreljek sovjetskega ozemlja), ki je bil pozneje razkrit kot lažen povod za odprto agresijo.

Potek spopada

Kljub znatni premoči v številu in opremi so se finske sile uspešno branile dlje časa. Glavni razlogi so bili:

• dobro poznano terensko poznavanje in prilagoditev boju v zimskih razmerah;
• izkoriščanje polarnih temperatur, snega in gozda — finski vojaki so uporabljali smuči za hitre in nepričakovane premike;
• ustreznejša oblačila in kamuflaža (beli plašči v snegu), medtem ko so se sovjetske enote pogosto izkazale za slabo prilagojene na hude zimske razmere;
• izjemno učinkovite taktične rešitve finskih enot, kot so zasede, hitri napadi in iskanje šibkih točk sovjetskih kolon.

Finski obrambni položaji, znani kot Mannerheimova linija na Karelskem prevladujočem ozemlju, so uspešno zadržali več sovjetskih napadov, medtem ko so finske enote dosegle pomembne zmage v več spopadih, na primer v bitkah pri Suomussalmiju in cesti Raate, kjer so sovjetske kolone utrpele velike izgube.

Vojaške in človeške izgube

Vojaške izgube so bile za obe strani velike. Sovjetske sile so utrpele visoke človeške in materialne izgube zaradi neustreznega poveljevanja, slabih zimsko-vojaških priprav in ranljivosti oklepnih sil v gozdnatem terenu. Ocene se razlikujejo, vendar je jasno, da so bile sovjetske žrtve večkrat višje kot finske. Finska stran je izgubila več tisoč vojakov, številni so bili ranjeni, hkrati pa je bilo veliko civilnih žrtev in razseljenih ljudi.

Zaključek vojne in mirovni pogoji

Vojna se je uradno končala z moskovskim mirovnim sporazumom v marcu 1940 (mirovni pogoji so začeli veljati 13. marca 1940). Po pogodbi je Finska izgubila približno 11 % svojega ozemlja; med drugim so Sovjeti pridobili del Karelskega prevladujočega ozemlja, vključno z mestom Viipuri (Vyborg), del polotoka Rybinsk/Hanko je bil oddan kot vojaško oporišče (zvezni najem za določeno obdobje), in drugi obmejni pasovi na severu in vzhodu. Zaradi izgube obeh območij in industrije je Finska utrpela težke gospodarske posledice, približno 400.000 prebivalcev iz priključenih območij pa je bilo evakuiranih v osrednje dele države.

Posledice in pomen

• Mednarodni odziv: Sovjetska zveza je bila izključena iz Društva narodov, ker so jo obtožili agresije.
• Vojačne posledice: Zimska vojna je pokazala šibkosti Rdeče armade in prispevala k velikim reorganizacijam in čiščenjem vodstva v sovjetskem vojaškem aparatu. Hkrati je finska obramba pridobila svetovno priznanje zaradi vztrajnosti in iznajdljivosti.
• Politične posledice: Izguba ozemlja in jeza nad Sovjetsko zvezo sta delno prispevala k temu, da je Finska pozneje vstopila v nadaljevalno vojno (1941–1944) kot nekakšen zaveznik Nemčije v prizadevanju za vrnitev izgubljenih ozemelj.
• Kulturni pomen: Zimska vojna je v finski kolektivni zavesti utrdila koncept sisu – trdoživost, pogum in odločnost v težkih razmerah – ter ostaja pomemben del nacionalne zgodovine in spomina.

Vodje in ključni poveljniki med vojno so bili med drugim maršal Carl Gustaf Emil Mannerheim na finski strani; sovjetsko poveljstvo pa je doživelo kritike zaradi slabega vodenja in logistike. Čeprav je Finska izgubila ozemlje, je ohranila svojo neodvisnost, kar je po koncu spopada veljalo za pomembno politično in moralno zmago.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila zimska vojna?

V: Zakaj je Sovjetska zveza poskušala napasti Finsko?

V: Zakaj so sovjetske vojaške sile pričakovale zmago nad Finsko v nekaj tednih?

V: Zakaj so se finske sile upirale bolje in dlje, kot je bilo pričakovano?

V: Zakaj se sovjetska vojska v zimski vojni ni dobro odrezala?

V: Kolikšen odstotek svoje države so morali poraženi Finci prepustiti?

V: Ali so Finci poskušali dobiti nazaj izgubljeno zemljo?

Išči po črki