Aleksandr Solženicin

Najbolj znana dela

Veliko Solženicinovih del je avtobiografskih in temeljijo na stvareh, ki jih je videl in doživel v svojem življenju. Solženicin je bil tudi sam več let zaprt v gulagu, pozneje pa je bil na oddelku za zdravljenje raka (ozdravel je). ^[]

Po Hruščovovem tajnem govoru leta 1956 je bil Solženicin izpuščen iz izgnanstva in oproščen vseh obtožb. Rokopis romana En dan v življenju Ivana Denisoviča je bil z izrecno odobritvijo Nikite Hruščova objavljen leta 1962. Hruščov ga je zagovarjal na zaslišanju v preziodiju politbiroja o tem, ali naj dovoli njegovo objavo, in dodal: "V vsakem od vas je stalinist; v meni je celo stalinist. To zlo moramo izkoreniniti."

Tako so meje med avtobiografijo, reportažo, fikcijo in političnim opazovanjem bolj kot pri večini pisateljev prepletene.

Poezija

• Pruske noči (1974) (rusko: Прусские ночи)

To je dolga pesem. Solženicin je bil med drugo svetovno vojno kapetan v sovjetski Rdeči armadi. Pruske noči opisujejo pohod Rdeče armade čez Vzhodno Prusijo in se osredotočajo na travmatična dejanja posilstev in umorov, ki jim je bil Solženicin priča kot udeleženec tega pohoda.

Romani

• The First Circle (1968) Leta 2009 je v angleščini izšla obsežnejša različica knjige.

Naslov je aluzija na Dantejev prvi krog pekla v Božanski komediji, kjer grški filozofi in drugi nekristjani živijo na ograjenem zelenem vrtu. Ker so se rodili pred Kristusom, ne morejo vstopiti v nebesa, vendar uživajo majhen prostor relativne svobode v osrčju pekla. Zgodba govori o zapornikih (zeks), ki so tehniki ali akademiki. Aretirani so bili na podlagi 58. člena Kazenskega zakonika RSFSR v čistkah Josipa Stalina po drugi svetovni vojni.

• Oddelek za raka (1968)

Roman pripoveduje o majhni skupini bolnikov z rakom v Uzbekistanu leta 1955 v poststalinistični Sovjetski zvezi. Raziskuje moralno odgovornost tistih, ki so odgovorni za trpljenje svojih sodržavljanov, kar simbolizirajo maligni tumorji bolnikov. Med Stalinovo veliko čistko je bilo na milijone ljudi ubitih, poslanih v delovna taborišča ali izgnanih. Poleg uradnikov, ki so sprejemali odločitve, jih je bilo še veliko več, ki so stali ob strani in niso storili ničesar. Tudi oni so bili vpleteni. Drugi pa so storili še kaj hujšega: obsojali so nedolžne ljudi, da bi si pridobili koristi. Roman pripoveduje o tem, kako bolniki spoznajo svojo vlogo v teh tragičnih dogodkih.

• avgust 1914 (1971)

Govori o porazu cesarske Rusije v bitki pri Tannenbergu v Vzhodni Prusiji. Roman je nenavadna mešanica leposlovne pripovedi in zgodovinopisja. Povzročil je obsežno in burno polemiko, tako z literarnega kot zgodovinskega vidika. Leta 1984 je izšla nova različica romana, ki je bila precej razširjena. Solženicin je takrat že nekaj let živel v ZDA. Lahko je objavil poglavja, ki so bila prej zamolčana, in nove dele, napisane po raziskavah v knjižnici Hooverjevega inštituta. Med njimi so bila tudi poglavja o Vladimirju Leninu, ki so izšla ločeno pod naslovom Lenin v Zürichu.

Kratka proza

• En dan v življenju Ivana Denisoviča (1962)

Zgodba se dogaja v sovjetskem delovnem taborišču v petdesetih letih prejšnjega stoletja in opisuje en sam dan navadnega zapornika Ivana Denisoviča Šuhova. Objava knjige je bila izjemen dogodek v sovjetski literarni zgodovini; še nikoli prej se ni zgodilo, da bi se odkrito širil opis stalinistične represije.

• Za dobro stvar (1963)

V nekem provincialnem mestu študenti lokalne univerze pomagajo pri gradnji novih prostorov univerze, tako da večino dela opravijo sami. Ko je stavba zgrajena, sovjetske oblasti odredijo, da jo je treba predati raziskovalnemu inštitutu; študentom povedo, da je to "v dobro stvari". Zgodba je odkrita kritika pomanjkanja demokracije, ki je prevladovala v tistem času, in pomanjkanja integritete političnih voditeljev.

• Matryona's Place (1968)

To je Solženicinova najbolj brana kratka zgodba. Pripovedovalec, nekdanji zapornik v gulagu, se želi vrniti in živeti v ruski provinci. Zaposli se v šoli na kolhozu. Matryona mu ponudi stanovanje v svoji majhni, razpadajoči hiši. Delijo si eno sobo, v kateri jedo in spijo; pripovedovalec spi na ležišču, Matryona pa ob štedilniku. Pripovedovalec meni, da se življenje kmečkih delavcev le malo razlikuje od življenja predrevolucionarnih gospodarjev in njihovih podanikov. Matryona dela na kmetiji za malo ali nič plačila. Neke noči jo pri pomoči drugim ubije vlak. Njen lik je opisan kot "edina prava kristjanka (in) edina prava komunistka", njena smrt pa simbolizira rusko mučeništvo.

Nefikcija

• Arhipelag Gulag (trije zvezki, 1973-78)

Zgodovina celotnega procesa razvoja in upravljanja policijske države v Sovjetski zvezi. Do uradne objave leta 1989 je v Sovjetski zvezi krožila v obliki samizdata (podzemne publikacije). Po razpadu Sovjetske zveze in ustanovitvi Ruske federacije je Arhipelag Gulag postal obvezno branje v ruskih srednjih šolah. Arhipelag GuLag (ruski naslov) je rima in metafora, ki se uporablja v celotnem delu. Beseda arhipelag opisuje sistem delovnih taborišč, ki so se razprostirala po ogromni Sovjetski zvezi, kot obsežno verigo otokov, ki so jih poznali le tisti, ki jim je bilo usojeno, da jih obiščejo.

Sorodne strani

• Seznam Nobelovih nagrajencev po državah
• Seznam zgodovinarjev po celinah