Hadis (hadith) — definicija, zbirke in vloga v islamu
Hadis — definicija, ključne zbirke (kutub al‑Sittah, kutub al‑Arba'a) in vloga v islamu: kako hadisi razlagajo Koran, vplivajo na šeriat in usmerjajo versko prakso.
Hadis (arabsko: حَدِيْث, izgovorjava: "ha-deeth") je pripoved o dogodku iz življenja Mohameda, preroka islama. V angleščini se beseda hadith uporablja tudi kot množina za skupino teh pripovedi, čeprav je množina v arabščini a-HAA-deeth. Hadis se uporablja skupaj s Koranom za razlago šeriatskega prava. Suniti se ravnajo po kutub al-Sittah, šiiti pa po kutub al-Arba'a.
Kaj je hadis in kako je sestavljen
Hadis ni le beseda preroka Mohameda, temveč lahko vključuje njegove dejanja, odločitve, odobritve oziroma molk v določeni situaciji. Vsak hadis ima dve osnovni sestavini:
- Isnad (veriga prenašalcev): seznam oseb, ki so pripoved prenesle od preroka do tistega, ki je hadis zapisal. Isnad je ključnega pomena za oceno zanesljivosti hadisa.
- Matn (besedilo): vsebina same pripovedi — izjava, dejanje ali opis dogodka.
Razvrstitve in znanost o hadisu
V veteru islamske pravne in teološke tradicije so razvili sistem za razvrščanje hadisov in presojanje njihove verodostojnosti. Glavne kategorije kakovosti so:
- Sahih — zanesljiv: ima neprekinjeno isnad verodostojnih prenašalcev in brez notranjih pomanjkljivosti.
- Hasan — dober: nekoliko nižja stopnja zanesljivosti kot sahih, vendar primeren za uporabo v praksi.
- Da'if — šibek: vsebuje pomanjkljivosti v verigi prenašalcev ali vsebini.
- Mawdu' — ponarejen: pripisovan preroku, a izvorno izmišljen.
Za ocenjevanje prenašalcev obstaja posebna veda, ʿilm al-rijāl (znanost o osebah), in metoda ocenjevanja verodostojnosti imenovana jarh wa taʿdīl (kritika in opravičevanje prenašalcev). Te znanosti skupaj tvorijo ulum al-hadith — znanost o hadisih.
Glavne zbirke hadisov
Različne islamske skupnosti so sprejele različne zbornike kot najpomembnejše vire. Med sunniti so najbolj znane zbirke, imenovane kutub al-sittah (šest knjig), katere med najpomembnejšimi avtorji vključujejo:
- Sahih al-Bukhari
- Sahih Muslim
- Sunan Abu Dawud
- Jami' at-Tirmidhi
- Sunan an-Nasa'i
- Sunan Ibn Majah
Med šiiti pa so osrednje štiri knjige znane kot kutub al-arba'a (četiri knjige), med katerimi so na primer:
- Al-Kafi
- Man La Yahduruhu al-Faqih
- Tahdhib al-Ahkam
- Al-Istibsar
Razlike v sprejemanju posameznih zbirk odražajo zgodovinske, teološke in metodološke razlike med skupnostmi.
Vloga hadisa v islamu
Hadisi imajo več ključnih vlog:
- Razlaga Korana: mnogi pravni in verski vidiki v praksi zahtevajo dopolnitev ali razlago, ki jo nudijo hadisi.
- Pravni vir: skupaj s Koranom so hadisi eden glavnih virov šeriatskega prava (fiqh).
- Etični in življenjski vodnik: hadisi vsebujejo moralna navodila, usmeritve vedenja in opise prakse preroka.
- Teološka opredelitev: hadisi vplivajo na razvoj doktrin, praznikov, obredov in verske prakse.
Kljub pomembnosti hadisa ima Koran prednost: kadar pride do navideznega nasprotja med jasnim ayatom Korana in hadisi, islamski učenjaki načeloma dajejo prednost Koranu, pri čemer se presoja morebitna napačna razlaga hadisa.
Zbiranje in kritika
Hadisi so se v prvi fazi prenašali ustno; postopoma so jih v 8. in 9. stoletju n. št. sistematično zbirali in zapisovali veliki učenjaki kot sta Imam al-Bukhari in Imam Muslim. Proces zbiranja je vključeval preverjanje verige prenašalcev in vsebine. Kljub temu so se v zgodovini pojavile razprave in kritike glede pristnosti številnih pripovedi, kar je spodbudilo razvoj strogih kriterijev in različnih šol mišljenja.
Abu Hurairah in pripovedovalci
Abu Hurairah je pripovedoval večino sunitskih hadisov. Bil je eden najbolj plodovitih prenašalcev v sunitskih zbirkah in mu mnogi pripisujejo ogromno število hadisov. Zaradi njegovega obsežnega prispevka so se pojavile tudi debate o okoliščinah njegovega pripovedovanja in metodah, vendar večina sunitskih učenjakov njegovo pripovedovanje priznava kot zanesljivo, medtem ko so kritike in preučevanja del razvijanja razumevanja in preverjanja pristnosti posameznih hadisov.
Sodobne perspektive in izzivi
V sodobnem času so islamski učenjaki, zgodovinarji in strokovnjaki za religijo ponovno presojali metode zbiranja hadisov, njihove kontekste in uporabo v modernih družbah. Obstajajo prizadevanja za transparentno izobraževanje o razlikah med stopnjami verodostojnosti, kritičnem branju virov in previdni uporabi slabših hadisov v pravnih odločbah. Poleg tega različne islamske skupnosti v praksi različno uporabljajo iste zbirke, kar vodi do raznolikosti v obredih, pravu in vsakdanjem verovanju.
Če želite več informacij o specifičnih zbirkah ali o metodah ocenjevanja hadisa, lahko navedete katero temo naj podrobneje razširim.
Pomen
Beseda hadis pomeni nekaj novega ali podatek. Verski pomen besede hadis je izjava, dejanje ali odobritev, ki se pripisuje preroku islama Mohamedu. Zato lahko hadise glede na njihovo vsebino razdelimo v tri kategorije:
- Izjava preroka
- Ukrep preroka
- Prerok je odobritev dejanja, ki ga je storil, ki ga je razen njega
Zgodovina
Po smrti preroka Mohameda so muslimanski učenjaki zapisali zgodbe o tem, kaj je rekel in naredil. Zapisali so tudi dejstva o tem, kdo je pripovedoval posamezne zgodbe. Nekatere zgodbe so bile večkrat ponovljene, preden so bile zapisane, in nekatere zgodbe se niso ujemale v vseh podrobnostih, zaradi česar so učenjaki podrobno preučevali hadise, da bi jih med seboj primerjali.
Muslimanski učenjaki so vse te hadise zbrali v knjigah in jih med seboj primerjali. Odločili so, kateri hadisi so najverjetneje resnični zapisi sunne, to je Mohamedovih besed in dejanj. Za muslimane je sunna poleg Korana pomemben vir vodenja. Islam je popolna vera, zato v njej ni mogoče ničesar spremeniti. Podaja popoln kodeks življenja.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je hadis?
O: Hadis je pripoved o dogodku iz življenja Mohameda, preroka islama.
V: Ali se beseda "hadis" uporablja samo v arabščini?
O: Ne, beseda "hadith" se uporablja tudi v angleščini za opis skupine teh pripovedi.
V: Kako se v arabščini izgovarja množinska oblika besede "hadith"?
O: Množinska oblika besede "hadis" se v arabščini izgovarja kot "a-HAA-deeth".
V: Kako se hadisi uporabljajo v islamu?
O: Hadisi se uporabljajo skupaj s Koranom za razlago šeriatskega prava.
V: Katero zbirko hadisov uporabljajo suniti?
O: Suniti sledijo zbirki Kutub al-Sittah.
V: In kateri zbirki hadisov sledijo šiiti?
O: Šiiti sledijo zbirki Kutub al-Arba'a.
V: Kdo je znan po tem, da pripoveduje največ sunitskih hadisov?
O: Abu Hurairah je znan po tem, da pripoveduje največ sunitskih hadisov.
Iskati