Zgodovina Azije: regije, razvoj civilizacij, stepni nomadi in imperiji

Zgodovino Azije lahko obravnavamo kot zgodovino več ločenih regij, Vzhodne Azije, Južne Azije in Bližnjega vzhoda, ki imajo več ali manj konteksta glede na razmere v osrednji evrazijski stepi.

Na obalnem obrobju so se razvile nekatere od prvih znanih civilizacij na svetu, v vseh treh regijah pa so se zgodnje civilizacije razvile okoli rodovitnih rečnih dolin. Civilizacije v Mezopotamiji, dolini reke Ind in na Kitajskem so imele veliko skupnega. Zato je verjetno, da so si izmenjale tehnologije in ideje, kot sta matematika in kolo. Drugi vidiki, kot je pisava, so se na vsakem območju razvili posebej. V teh nižinah so se razvila mesta, države in nato imperiji.

Stepno območje so že dolgo naseljevali nomadi, ki so iz osrednjih step lahko dosegli vsa območja azijske celine. Najzgodnejša znana širitev iz step je širitev Indoevropejcev, ki so svoje jezike razširili na Bližnji vzhod, v Indijo in pri Toharjih do mej Kitajske. Severni del celine zaradi gostih gozdov in tundre stepskim nomadom ni bil dostopen. Na teh območjih je živelo zelo malo ljudi.

Središče in obrobje so ločevale gore in puščave. Kavkaz, Himalaja, puščava Karakum in puščava Gobi so predstavljali ovire, ki so jih stepski jezdeci le s težavo premagovali. Prebivalci mest so bili civilizacijsko naprednejši, vendar so se lahko le malo vojaško branili pred konjeniškimi hordami iz stepe. Ker v nižinah ni bilo dovolj odprtih travnikov, da bi lahko vzdrževali veliko konjsko vojsko, so se nomadi, ki so osvajali države na Kitajskem, v Indiji in na Bližnjem vzhodu, kmalu morali prilagoditi lokalnim družbam.

Regije in rečne civilizacije

Vzhodna, južna in bližnjevzhodna Azija so se razvijale vsaka na svojih geografskih izhodiščih: obalna območja in velike rečne doline. V Mezopotamiji (Tigris in Evfrat) so vzniknile civilizacije Sumerov, Akadcev, Babiloncev in Asircev; zanje so bile značilne institucionalizirane uprave, zakonodaja, namakalni sistemi in pisava. V dolini reke Ind (civilizacija Harappa/Mohenjo-Daro) so se pojavila urejena mesta z naprednim urbanim načrtovanjem in obsežnimi trgovinskimi mrežami. Na Kitajskem so v dolinah Rumene in Jangce reke nastajale dinastije (Shang, Zhou, Qin, Han), ki so razvile centralizirane države, pismenost in filozofske tradicije.

Ne gre pozabiti tudi drugih pomembnih razvojnih gnezd: južnoazijski polotok (rise in monsunskim kmetijstvom prijazne nižine), jugovzhodna Azija z bogatimi pomorskimi potmi ter pacifično obalo, kjer so pomorske trgovske poti povečale stik med kulturami. Zaradi teh naravnih danosti so se v teh regijah zgodaj pojavili mestni centerji, specializirano obrtništvo in družbena hierarhija.

Tehnologije, pisave in gospodarski razvoj

Razvoj kmetijstva (domestikacija žit, riža, goveda, koze in svinj) je omogočil stalno preskrbo in rast prebivalstva. Napredki v metalurgiji (bron in pozneje železo), v namakalnih sistemih, v proizvodnji keramike in obdelavi tekstila so podprli nastanek državnih struktur. Izumi in prenosi tehnologij so vključevali kolo, matematiko, zlitine, pa tudi kasneje papir, tisk in vnetljive snovi.

Pisave so se razvijale ločeno: klinopis v Mezopotamiji, indske pečatne pisave v dolini Inda (še delno nerazvozlane), kitajske znake in pozneje abecede ter alfabetske sisteme na Bližnjem vzhodu. Pisava je bila ključna za upravo, davčni sistem, zakonodajo in kulturni prenos znanja.

Stepni nomadi: gospodarji konj in premikov

Stepni nomadi so pomembno vplivali na potek zgodovine Evrazije. Zaradi domačega konja, razvoja jahanja, kompozitnega loka in kasneje vnašanja stirupa so mogli izvajati hitre vojaške operacije in prečkati velike razdalje. Njihova omrežja mobilnosti so omogočila prenašanje ljudi, jezika, bolezni, tehnologij in blaga med oddaljenimi regijami.

Pomembne skupine so bile med drugim Xiongnu, Huni, Turki in Mongoli. Najbolj dramatičen primer je Mongolsko cesarstvo, ki je v 13. stoletju povezalo veliko delov Evrazije, olajšalo trgovino po Svileni poti in pospešilo kulturne stike, a hkrati povzročilo velike razsežne vojaške uničenja. Nomadi so pogosto vzpostavljali dinamične odnose s sosednjimi državami: kot osvajalci, zavezniški partnerji, najemniki ali upravniki v osvojenih deželah.

Imperiji, uprava in širjenje religij

Imperiji so pogosto vznikali tam, kjer je bilo treba upravljati velike populacije, zbirati davke in vzdrževati vojaško moč. Na Bližnjem vzhodu so perzijski Ahemenidi uveljavili upravno mrežo in ceste, ki so povezovale različne dele imperija. V Indiji so Ašokova Maurya in kasneje Gupta utrdile oblast in razširile budizem ter podporo učenju. Na Kitajskem so dinastije (Qin, Han, Tang, Song in kasneje Ming, Qing) razvile birokracijo, ki je temeljila na izobraževanju in javnih preizkusih.

Religije in filozofije — hinduizem, budizem, taoizem, konfucijanstvo, šamanizem, zoroastrizem in kasneje islam — so oblikovale družbene norme, etiko in politične strukture ter so se širile prek trgovskih in vojaških poti. Svilena cesta in pomorske poti so bile ključne za prenos religij, umetnosti in znanja med Azijo in Evropo.

Trgovina, komunikacije in posledice za svet

Trgovske poti — kopenske in pomorske — so obsežno povezale kontinente. Svilena cesta je omogočala prenos luksuznega blaga (svila, dišave, dragocene kovine) in idej, medtem ko so pomorske poti skozi Indijski ocean povezovale Arabijo, Indijo, jugovzhodno Azijo in Kitajsko. S tem so se pospeševali tehnološki prenosi (npr. kompas, papir, pozneje tudi tisk) in širile bolezni (črna smrt se je prek trgovskih poti razširila tudi v Evrope).

Zaključek

Zgodovina Azije je zgodba o sožitju in konfliktu med naseljenimi rečnimi civilizacijami, mobilnimi stepnimi skupnostmi in geografskimi ovirami. Gledano skozi čas tvorijo trdne vezi — izmenjave tehnologij, religij in države — osrednji vzorec, ki je oblikoval tako notranjo razvojno dinamiko vsake regije kot tudi globalne zgodovinske premike.

Vprašanja in odgovori

V: Katere so tri različne regije v Aziji?

V: Katere skupne tehnologije in ideje so si izmenjale zgodnje civilizacije v Mezopotamiji, dolini reke Ind in na Kitajskem?

V: Kako so se nomadi razširili iz stepskega območja?

V: Zakaj severni del azijske celine ni bil dostopen stepskim nomadom?

V: Katere geografske ovire so ločevale središče in obrobje?

V: V čem so bili prebivalci mest naprednejši od tistih, ki so živeli v nižinah?

V: Kako so se države osvajalke na Kitajskem, v Indiji ali na Bližnjem vzhodu prilagodile, ko so jih osvojili nomadi?

Išči po črki