Zgodovina Vietnama: od starodavnih dinastij do sodobne države
Zgodovina Vietnama: od starodavnih dinastij in spopadov s Kitajsko, prek francoske kolonizacije in vietnamske vojne do združitve in sodobnih gospodarskih reform.
Zgodovina Vietnama se je začela pred približno 2700 leti. Vse od zgodnjih državnih tvorb, kot je legendarna dinastija Hồng Bàng, je območje današnjega Vietnama razvilo lastno kulturo, jezik in kmetijske sposobnosti, zlasti rižev sistem za namakanje, ki je oblikoval družbo in gospodarstvo.
Naslednje dinastije s sedežem na Kitajskem so Vietnamu neposredno vladale večino obdobja od leta 207 pred našim štetjem do leta 938, ko je Vietnam ponovno pridobil neodvisnost. V tem obdobju so se oblikovale tudi pomembne družbene in upravne strukture pod vplivom konfucianizma in kitajske birokracije. V 1. in 2. stoletju so izstopali uporniški gibi, kot so upori sester Trung (Trưng Trắc in Trưng Nhị), ki so simbolizirali odpor proti zunanji oblasti. Leta 938 je vojaški poveljnik Ngô Quyền premagal kitajske sile pri reki Bạch Đằng in postavil temelje za daljše obdobje neodvisnosti.
Vietnam je večino svoje zgodovine ostal tributarna država svoje večje sosede Kitajske, vendar je odbil kitajske invazije in tri mongolske invazije med letoma 1255 in 1285. V obdobju dinastije Trần so vietnamske sile pod vodstvom velikanov, kot je general Trần Hưng Đạo, uspešno odvrnile mongolske pohode Kublaj-kana. Cesar Trần Nhân Tông je pozneje Vietnam diplomatsko podredil tributu Yuana, da bi se izognil nadaljnjim konfliktom, kar je hkrati odražalo pragmatično zunanjo politiko manjših držav do velikih sosedov.
V poznem srednjem veku in v zgodnjem novem veku so se vrstile dinastične spremembe (Ly, Trần, Le in druge), utrjevanje centralne oblasti, širitev na jug (proces Nam Tiến) in razvoj vietnamske kulture. Obdobje neodvisnosti se je začasno končalo sredi do konca 19. stoletja, ko je državo kolonizirala Francija (glej Francoska Indokina). Francoska oblast je prinesla nove infrastrukturne povezave, izkoriščanje surovin, spremembe v izobraževanju in pravosodju ter širjenje krščanstva, hkrati pa tudi družbeno-ekonomsko izkoriščanje in odpor domačega prebivalstva.
Med drugo svetovno vojno je cesarska Japonska izgnala Francoze in zasedla Vietnam, čeprav je med okupacijo obdržala francoske upravitelje. V tem času se je okrepilo nacionalno gibanje, ki ga je vodil Ho Chi Minh in njegova organizacija Viet Minh. Po vojni je Francija poskušala ponovno vzpostaviti svojo kolonialno oblast, vendar ji je v prvi indokitajski vojni na koncu spodletelo — prelomnica je bila bitka pri Điện Biên Phủ (1954), ki je privedla do francoske kapitulacije. Ženevski sporazumi so državo razdelili na dva dela in obljubili demokratične volitve za ponovno združitev države (načrtovane za leto 1956), ki pa niso potekale.
Delitev namesto mirne združitve je povzročila vietnamsko vojno, daljše in krvavo obdobje od zgodnjih 1960-ih do padca Saigona. V tej vojni sta Ljudska republika Kitajska in Sovjetska zveza podpirali sever, Združene države pa jug, kar je konflikt povzdignilo v enega osrednjih spopadov hladne vojne. Po milijonih mrtvih Vietnamcev in velikih uničenj se je vojna končala s padcem Saigona aprila 1975. Ponovno združeni Vietnam (uradno Socialistično republiko Vietnam) je razglašeno leta 1976, vendar je država ostala pod močnim enopartijskim nadzorom Komunistične partije.
Po vojni je sledilo obdobje notranje represije — politične čistke in »reštrukturacije« (reeducation camps) za nekdanje uradnike južne vlade — ter gospodarske težave in izseljevanje (boat people). Zaradi nadaljevanja hladne vojne, sporov z Laosom in Kambodžo ter vietnamske invazije na Kambodžo leta 1978 (ki je zrušila režim Rdečih Kmerov), je Vietnam postal mednarodno izoliran; leta 1979 je sledil tudi kratkotrajen obmejni spopad s Kitajsko.
Leta 1986 je Komunistična partija Vietnama uvedla reformni program Đổi Mới, s katerim je postopoma spremenila svojo gospodarsko politiko in začela reforme zasebnega sektorja, odpiranje tuji investiciji in decentralizacijo upravljanja. Reforme so bile podobne tistim na Kitajskem in so spodbudile prehod k tržno usmerjenemu gospodarstvu, čeprav je politična oblast ostala v rokah partije. Od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja je Vietnam doživel znatno gospodarsko rast, hitro zmanjšanje revščine, rast izvoza (stek, elektronika, oblačila, kmetijski proizvodi) in večjo integracijo v svetovno gospodarstvo (Vietnam se je pridružil ASEAN leta 1995 in Svetovni trgovinski organizaciji leta 2007). Hkrati se je nekoliko zmanjšala politična represija, čeprav se je povečalo tudi število poročil o korupciji in omejitvah svobode medijev ter civilne družbe.
V 21. stoletju je Vietnam postal pomemben del globalnih proizvodnih verig, vse bolj privlačen za tuje naložbe, turizem in izvoz hrane. Glavna mesta in gospodarska središča sta Hanoi (prestolnica) in Ho Chi Minh City (nekdanji Saigon). Država se sooča s sodobnimi izzivi: upravljanje hitre urbanizacije, varstvo okolja, podnebne spremembe (dvig morja ogroža deltasko območje reke Mekong), družbena neenakost ter iskanje ravnotežja v zunanji politiki med Kitajsko in drugimi partnerji. Vietnam ohranja bogato kulturno dediščino, močne vplive konfucianizma in budizma ter pomembne sledi francoske kolonialne dobe v arhitekturi, kulinariki in izobraževanju.
Čeprav ostaja Komunistična partija osrednji politični akter, so gospodarske spremembe prinesle rast življenjskega standarda, tehnološki napredek in povečano vlogo Vietnama na regionalnem in svetovnem prizorišču. Zgodovina te države je zgodba o dolgotrajnem odporu proti zunanji nadvladi, prilagodljivosti v mejah velikih sil in postopni modernizaciji v globalni dobi.
Zemljevid Văn Lang, prvega vietnamskega kraljestva (2879-258 pr. n. št.), leta 500 pr. n. št.
Zgodnja kraljestva
Dokazi o najzgodnejši uveljavljeni družbi, razen prazgodovinske železnodobne kulture Đông Sơn v severnem Vietnamu, so bili najdeni v Cổ Loa, starodavnem mestu v bližini današnjega Hà Nội.
Po mitih naj bi bili prvi Vietnamci potomci vladarja zmajev Lạc Long Quân in nesmrtne vile Âu Cơ. Lạc Long Quân in Âu Cơ sta imela 100 sinov, preden sta se odločila za ločitev. Petdeset otrok je šlo z materjo v gore, drugih petdeset pa z očetom na morje. Najstarejši sin je postal prvi v vrsti zgodnjih vietnamskih kraljev, ki so bili skupno znani kot kralji Hùng (Hùng Vương ali dinastija Hồng Bàng). Kralji Hùng so svojo državo, ki je ležala v delti Rdeče reke v današnjem severnem Vietnamu, imenovali Văn Lang. Prebivalci Văn Langa so bili znani kot Lạc Việt.
Zemljevid Văn Lang, 500 let pred našim štetjem.
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj je Vietnam ponovno pridobil neodvisnost?
O: Vietnam se je ponovno osamosvojil leta 938.
V: Koliko invazij Mongolov je Vietnam odbil?
O: Vietnam je med letoma 1255 in 1285 odbil tri invazije Mongolov.
V: Kdo je okupiral Vietnam med drugo svetovno vojno?
O: Med drugo svetovno vojno je cesarska Japonska izgnala Francoze in zasedla Vietnam.
V: Kaj je privedlo do vietnamske vojne?
O: Delitev države po Ženevskih sporazumih je privedla do vietnamske vojne.
V: Kdo je med vojno podpiral sever in jug?
O: Ljudska republika Kitajska in Sovjetska zveza sta med vojno podpirali sever, Združene države pa jug.
V: Kdaj je Komunistična partija Vietnama spremenila svojo gospodarsko politiko? O: Komunistična partija Vietnama je spremenila svojo gospodarsko politiko leta 1986.
V: Kaj se je od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja zgodilo z vidika gospodarske rasti in politične represije v Vietnamu? O: Od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja je v Vietnamu prišlo do znatne gospodarske rasti in zmanjšanja politične represije, čeprav se je povečalo tudi število poročil o korupciji.
Iskati