Holocenski koledar ali človeška doba (HE) je predlagan sistem številčenja let, ki sedanjemu sistemu Anno Domini (AD) oziroma Common Era (CE) enostavno doda 10.000 let. Prvo leto sistema HE je umeščeno približno ob začetku holocenske dobe in okoli začetka neolitske revolucije, s čimer so vsi pomembnejši dogodki v zgodovini človeštva predstavljeni z naraščajočimi (neobrnjenimi) pozitivnimi številkami, kar poenostavi primerjave časovnih razdalj in razvrščanje datumov.

Idejo o uvedbi sistema HE je leta 1993 predstavil znanstvenik Cesare Emiliani; na primer, leto 2020 se v tem sistemu zapise kot leto 12020 HE (preprosto tako, da k običajnemu letu CE prištejemo 10.000). Sistem torej približno postavi leto 1 HE na okoli 10.000 let pred našim štetjem, kar ustreza začeteku holocena in prvih trajnejših naselbin, mesta ter začetkov kmetijstva.

Zakaj predlagati holocenski koledar?

  • Odprava kronoloških zapletov: V sistemu Anno Domini je leto 1 označeno kot leto Jezusovega rojstva, vendar sodobne zgodovinske ocene pri tem datumu pogosto zaidejo in kažejo, da se je rojstvo verjetno zgodilo nekaj let prej. HE se temu izogne z nevtralnim začetkom, povezanim z geološko/antropološko dobo.
  • Enostavnejše računanje časovnih razdalj: Pri prehodu iz preteklosti v prihodnost se v sistemu BC datumi odštevajo, kar otežuje hitro računanje razdalj med dogodki. HE ponuja kontinuirano naraščajočo lestvico, kjer manjša številka vedno pomeni zgodnejši čas.
  • Obravnava ničelnega leta: Sistem Anno Domini formalno nima ničelnega leta, saj po letu 1 pred našim štetjem sledi leto 1. To je vir napak pri izračunih in pretvorbah med eri; HE to težavo odpravi z enosmernim številčenjem.

Kako deluje pretvorba

Najosnovnejše pravilo pretvorbe je:

LETO (HE) = LETO (CE) + 10.000

Primeri:

  • 1 CE = 10001 HE
  • 2020 CE = 12020 HE
  • 1 pred našim štetjem (1 BC) = 10000 HE (če uporabljate tradicionalno BC poimenovanje)
  • 500 pred našim štetjem = 9501 HE

Prednosti in področja uporabe

Sistemi, kot je HE, so posebej koristni pri:

  • geoloških in paleoklimatskih študijah, kjer je koristno imeti kontinuiteto skozi tisočletja;
  • arheologiji in dendrokronologiji, ki pogosto delujeta z dolgočasovnimi zapisi in potrebujeta nedvoumno številčenje;
  • zgodovinskih bazah podatkov, kjer olajšajo sortiranje in primerjave datumov brez dodatnih pravil za BC/AD;
  • izobraževanju in popularnoznanstveni komunikaciji, saj ponuja bolj intuitiven pogled na razvoj človeške civilizacije kot »nenehno naraščajočo« enoto.

Omejitve in pomisleki

  • HE ni mednarodno sprejet standard in bi zahteval obsežno prilagajanje izdaj, podjetij, zakonodaje in urnikov;
  • premik številke ne spremeni koledarskega sistema (mesicev, dni, prestopnih let), zato gre zgolj za drugačno označevanje let;
  • za nekatere kulturne in verske skupine bi lahko bila sprememba nezaželena, saj AD/BC nosi zgodovinske in verske konotacije;
  • izbor začetne točke (približno 10.000 pr. n. št.) je deloma poljuben in temelji na geološko-arheoloških ocenah, ne na natančnem datiranju enega samega dogodka.

Čeprav HE ponuja jasne praktične prednosti za znanstvene discipline, je njegova širša uporaba omejena zaradi zgodovinskih, družbenih in administrativnih razlogov. Kljub temu ostaja uporaben predlog za standardizacijo dolgoročnih datumov v raziskavah in bazah podatkov, kjer so enoznačne, naraščajoče številke velikokrat bolj primerne kot trenutno razdrobljeni sistemi zapisa časa.