Prva indokitajska vojna
Prva indokitajska vojna je potekala v francoski Indokini od 19. decembra 1946 do 1. avgusta 1954. Druga imena za vojno so francoska vojna v Indokini, protifrancoska vojna, francosko-vietnamska vojna, francosko-vietnamska vojna, vojna v Indokini, umazana vojna v Franciji in protifrancoska odporniška vojna v sodobnem Vietnamu. Vojna je potekala med francoskim ekspedicijskim korpusom Francoske unije na Daljnem vzhodu, ki ga je vodila Francija in podpirala Vietnamska narodna vojska cesarja Bảo Đại na eni strani, ter Việt Minhom pod vodstvom HồChí Minha in Võ Nguyên Giápa na drugi strani. Večina spopadov je potekala v Tonkinu na severu Vietnama, vendar se je konflikt razširil na celotno državo in se razširil tudi na sosednja protektorata Laos in Kambodža v Francoski Indokini.
Francozi so Indokino ponovno zasedli po drugi svetovni vojni. Pred tem je bilo ozemlje del japonskega cesarstva. Việt Minh je sprožil upor proti francoski oblasti. Prvih nekaj let vojne je šlo za upor na podeželju na nizki ravni proti francoski oblasti. Ko pa so kitajski komunisti leta 1949 dosegli severno mejo Vietnama, se je spopad spremenil v konvencionalno vojno med dvema vojskama, ki sta imeli sodobno orožje, dobavljeno s strani Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze.
Sile Francoske unije so vključevale kolonialne enote iz celotnega nekdanjega cesarstva (maroške, alžirske, tunizijske, laoške, kamboške, vietnamske in vietnamske etnične manjšine), francoske poklicne enote in enote francoske tujske legije. Vlade so prepovedale uporabo metropolitanskih nabornikov, da bi preprečile, da bi vojna doma postala še bolj nepriljubljena. Podporniki levice v Franciji in intelektualci (vključno s Sartrom) so jo med afero Henri Martin leta 1950 poimenovali "umazana vojna" (la sale guerre).
Francozi so se odločili, da bodo Việt Minha prisilili v napad na dobro branjeno oporišče v oddaljenem delu države na koncu logistične poti. Ta strategija je bila potrjena v bitki pri Na Sanu. Velika težava vojne je bilo pomanjkanje gradbenega materiala (zlasti betona). Zaradi težkega terena brez cest ni bilo mogoče uporabljati tankov, oteženo pa je bilo tudi zagotavljanje zračnega kritja. Zaradi tega je bila učinkovita obramba območja skoraj nemogoča.
Po vojni je bila na ženevski konferenci 21. julija 1954 določena začasna razdelitev Vietnama na 17. vzporedniku. Việt Minh je dobil nadzor nad severom, na ozemlju, imenovanem Demokratična republika Vietnam pod vodstvom Hồ Chí Minha. Območje južno od 17. vzporednika je bilo pod cesarjem Bảo Đại spremenjeno v državo Vietnam. S tem so želeli preprečiti, da bi Hồ Chí Minh prevzel nadzor nad celotno državo. Leto pozneje je Bảo Đạija odstavil njegov predsednik vlade Ngô Đình Diệm, s čimer je bila ustanovljena Republika Vietnam. Diemova zavrnitev pogajanj s Severnim Vietnamom o izvedbi državnih volitev leta 1956, kot je bilo predlagano na ženevski konferenci, je leta 1959 privedla do ponovnega izbruha vojne v Južnem Vietnamu - druge indokitajske vojne.
Vprašanja in odgovori
V: Kako je znana prva indokitajska vojna?
O: Prva indokitajska vojna je znana tudi kot francoska indokitajska vojna, protifrancoska vojna, francosko-vietnamska vojna, francosko-vietnamska vojna, indokitajska vojna, umazana vojna v Franciji in protifrancoska odporniška vojna v sodobnem Vietnamu.
V: Kdo je vodil sile Francoske unije?
O: Sile Francoske unije je vodila Francija, podpirala pa jih je Vietnamska narodna vojska cesarja Bảo ׀ạija.
V: Kdo je bil na drugi strani konflikta?
O: Na drugi strani spopada je bil Việt Minh, ki sta ga vodila Hồ Chם Minh in Vץ Nguyךn Giבp.
V: Kje je potekala večina spopadov?
O: Večina spopadov je potekala v Tonkinu na severu Vietnama.
V: Ali se je konflikt razširil tudi zunaj Vietnama?
O: Da, razširil se je na sosednja protektorata Francoske Indokine, Laos in Kambodžo.
V: Kdaj se je ta vojna začela?
O: Ta vojna se je začela 19. decembra 1946.
V: Kdaj se je ta vojna končala?
O: Ta vojna se je končala 1. avgusta 1954.
