Ho Chi Minh

Biografija

Zgodnje življenje

"Hồ Chí Minh", kar pomeni "Hồ z voljo svetlobe", ni bilo njegovo pravo ime. To ime je prevzel v času avgustovske revolucije leta 1945. Ko se je rodil, mu je bilo ime Nguyễn Sinh Cung. Pri desetih letih si je v skladu s konfucijansko tradicijo spremenil ime v Nguyễn Tất Thành. Pozneje je uporabljal številne psevdonime (lažna imena). Poleg "Hồ Chí Minh" je bilo njegovo najbolj znano ime verjetno Nguyễn Ái Quốc, kar pomeni "Nguyễn (daleč najpogostejši vietnamski priimek), ki ljubi svojo državo". Vietnamci ga pogosto imenujejo Bác Hồ (stric Hồ).

Nguyễn je med letoma 1919 in 23 študiral v Parizu. V teh štirih letih je začel slediti komunizmu in začel verjeti, da bi moral biti Vietnam - takrat francoska kolonija - neodvisen. V tem času je napisal pismo predsedniku Združenih držav Amerike Woodrowu Wilsonu, ki je bilo prezrto, v katerem je prosil za ameriško vojaško pomoč pri strmoglavljenju francoskih kolonialnih vladarjev. Pridružil se je francoski komunistični stranki in kot član azijske veje Kominterne začel redno obiskovati Moskvo.

Oblikovanje neodvisnega Vietnama (vojna s Francozi)

Hồ je v letih 1945-1954 vodil revolucijo proti francoskim vladarjem Vietnama. Po strmoglavljenju Francozov je bil v severni polovici države vzpostavljen komunistični režim, ki sta ga podpirali Sovjetska zveza in Kitajska, sam pa je državo vodil kot predsednik in predsednik vlade. V južni polovici države je bila vzpostavljena nekomunistična vlada, ki so jo podpirale Združene države Amerike, saj te niso želele, da bi bil ves Vietnam komunističen. Razlog za to je bila hladna vojna, ki so jo takrat vodile Združene države.

Vietnamsko ime
Vietnamski	Hồ Chí Minh
Hán-Nôm	胡志明

 

Vietnamsko rojstno ime
Vietnamski	Nguyễn Sinh Cung
Hán-Nôm	阮生恭

Vietnamska vojna (z ZDA)

Ko Južni Vietnam in Amerika nista izpolnila obljube, da bosta izvedla volitve in združila obe polovici Vietnama v eno državo, je Hồ vodil Vietnam v vojaški in politični boj, da bi riževa polja na jugu podredil svoji komunistični vladavini. Sledili sta dve desetletji vojne, v kateri je umrlo na milijone Vietnamcev. Združene države Amerike so podpirale Južni Vietnam z vojaško pomočjo, medtem ko sta Sovjetska zveza (pod vodstvom Nikite Hruščova in nato Leonida Brežnjeva) in Ljudska republika Kitajska (pod vodstvom Mao Zedonga) še naprej podpirali vojna prizadevanja Severnega Vietnama.

Na koncu je Severni Vietnam zmagal v vojni nekaj let po smrti Hồ Chí Minha.

Smrt in zapuščina

Hồ Chí Minh, ki je imel sladkorno bolezen in težave s srcem, je 2. septembra 1969 zjutraj umrl zaradi srčnega napada.

V oporoki je zapisal, da želi biti upepeljen, njegov pepel pa pokopan v hribih na severu, sredini in jugu Vietnama. Po njegovi smrti pa so njegovi privrženci balzamirali njegovo telo in ga položili v grobnico, mavzolej, kjer ga častijo še danes.

Leta 1976 je zmagoviti komunistični sever po vzoru Sovjetske zveze preimenoval prestolnico nekomunističnega juga, Saigon, v Ho Ši Minovo mesto v čast svojemu vodji.

Hồ Chi Minh je leta 1946 ameriškemu predsedniku Harryju Trumanu poslal prošnjo za pomoč v boju proti Francozom.