Leonid Iljič Brežnjev (1906–1982): vodja Sovjetske zveze in vpliv

Leonid Iljič Brežnjev (1906–1982): vodja Sovjetske zveze 1964–1982 — his militaristična politika, gospodarska stagnacija in vpliv na hladno vojno.

Leonid Iljič Brežnjev (19. december 1906 – 10. november 1982) je bil voditelj Sovjetske zveze. Brežnjev, rojen leta 1906 v mestecu Kamenskoje (danes Kamianske v Ukrajini), je bil po izobrazbi kovinar; v mladosti je delal v tovarni in se leta 1929 pridružil Komunistični partiji. Hitro je napredoval v partijskih strukturah v Dnepropetrovsku in kasneje v Moskvi. Postal je prvi sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze in dejanski diktator Sovjetske zveze od leta 1964 do svoje smrti leta 1982. Med drugo svetovno vojno je bil Brežnjev politični komisar, ki je nadzoroval različne vojaške enote. Tam je postal prijatelj Nikite Hruščova, kar mu je kasneje pomagalo pri vzponu v najvišje državne in partijne položaje.

V nasprotju s Hruščovom, voditeljem Sovjetske zveze pred njim, se Brežnjev ni strinjal s procesom destalinizacije in ni podpiral reform. Pod Brežnjevim vodstvom je bilo sovjetsko gospodarstvo večinoma sestavljeno iz vojaške porabe. Ker so bila sredstva države namenjena oboroženim silam, tako kot v času vojne pod Josipom Stalinom, so bile želje potrošnikov prezrte. Življenjski standard se je začel zniževati. Njegovo obdobje pogosto opisujemo kot obdobje zastoja (stagnacije): rast proizvodnje je po začetnem obdobju stabilnosti upadla, inovacije so zaostajale, kmetijstvo pa je ostajalo problematično. Hkrati so se okrepile korupcija, nepotizem in moč nomenklature, vodstvo pa je postalo znano po gerontokraciji — stari voditelji, ki so dolgo ostajali pri oblasti.

Zunanja politika

Brežnjev je utrdil Sovjetsko zvezo kot velesilo, pri čemer je kombiniral trdo linijo z občasnimi pokušnji sprostitve napetosti z Zahodom. Leta 1968 je Sovjetska zveza povozila liberalnejše spremembe v socialističnih državah — najbolj znan primer je bila vojaška intervencija v Čehoslovaški, ko se je končal praški pomladni eksperiment. Brežnjevova doktrina je utemeljila pravico Sovjetske zveze in njenih zaveznikov do posredovanja v državah vzhodnega bloka, če so bile po njegovem mnenju ogrožene socialistične razmere.

V 70. letih je prišlo do obdobja zatišja v odnosih z ZDA in Zahodom — t. i. détente — v katerem so bili podpisani pomembni sporazumi o omejevanju orožja (npr. dogovori SALT) in Helsinški sporazum o varnosti in sodelovanju v Evropi. Kljub temu se je jedrsko in konvencionalno oboroževanje nadaljevalo, kar je povečalo vojaške izdatke. Po letu 1979 je sovjetska invazija v Afganistanu močno poslabšala mednarodni ugled Sovjetske zveze in zaostrovala odnose z Zahodom.

Notranja politika in družbeni nadzor

V notranji politiki je Brežnjev vzpostavil stabilno, centralizirano oblast, ki je manj dopuščala politične spremembe. Tiskal je privilegije partijskih elit, poostril nadzor nad disidentnim gibanjem in omejeval svobodo tiska ter kulturne svoboščine. Znani disidenti, kot so Aleksander Solženicin in Andrej Saharov, so bili deležni pregona ali prisilnega izgonstva. Hkrati je oblast iskala legitimnost v stabilnosti in vladavini reda po burnem obdobju Hruščova.

Gospodarstvo in vsakdanje življenje

Gospodarstvo je temeljilo predvsem na težki industriji in vojaški proizvodnji, potrošniška blaga je bilo pogosto pomanjkanje, stanovanjska gradnja je zaostajala za potrebami, javne storitve pa so bile različno urejene po regijah. Zaradi neučinkovitosti centralnega načrtovanja in počasnih reform je Sovjetska zveza začela zaostajati tehnološko, kar je dolgoročno oslabilo njeno konkurenčnost. V 70. letih so visoke cene nafte delno prikrivale osnovne težave in omogočile uvoz hrane in tehnologij, a to ni odpravilo strukturčnih težav.

Smrt in zapuščina

Brežnjev je 10. novembra 1982 umrl zaradi srčnega napada. Po njegovi smrti ga je nasledil Jurij Andropov, sledili pa so še kratka obdobja Konstantina Černenka, preden je Mikhail Gorbačov sprožil obsežne reforme (perestrojka in glasnost) v drugi polovici 1980‑ih. Brežnjevova zapuščina je tako mešana: po eni strani je njegovo obdobje pomenilo dolg čas relativne stabilnosti in okrepitev mednarodnega položaja Sovjetske zveze; po drugi strani pa je prav v tem času nastal temelj za poznejšo gospodarsko in politično krizo zaradi stagnacije, neučinkovitosti in pomanjkanja nujnih reform.

Evalvacija Brežnjevove vloge se v zgodovini razlikuje — nekateri poudarjajo mirnejše obdobje po kaotičnih 50. in začetku 60. let, drugi pa izpostavljajo dolgoročne negativne posledice za gospodarsko učinkovitost, človekove pravice in politično vitalnost Sovjetske zveze.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Leonid Brežnjev?

V: Kakšno vlogo je imel Brežnjev med drugo svetovno vojno?

V: Kdo je bil Nikita Hruščov?

V: Ali se je Brežnjev strinjal s Hruščovovo reformno politiko?

V: Kakšno je bilo stanje sovjetskega gospodarstva pod Brežnjevim vodstvom?

V: Zakaj so bile želje potrošnikov pod Brežnjevim vodstvom prezrte?

V: Kako je Brežnjev umrl?

Išči po črki