Leopoldo Alas (Clarín) — avtor La Regenta, španski realistični pisatelj
Leopoldo Alas y Ureña (25. april 1851 – 13. maj 1901), znan pod psevdonimom Clarín, je bil španski realistični pisatelj in literarni kritik, rojen v Zamori. Večino svojega odraslega življenja je preživel v Asturiji in umrl v Oviedu. Bil je ena vidnejših osebnosti španskega realizma konca 19. stoletja, cenjen zlasti zaradi globoke psihološke analize in širokega družbenega panoramskega prikaza v svojih delih.
Življenjepis in izobraževanje
Otroštvo je preživel v Leónu in Guadalajari, dokler se leta 1865 ni s svojo družino preselil v Oviedo. Tam je končal Bachillerato (srednjo šolo) in začel študij prava, hkrati pa se je postopoma usmeril v literaturo in novinarstvo. Po začetku pravniške poti je od leta 1871 do 1878 živel v Madridu, kjer je začel resneje sodelovati v novinarskem in literarnem življenju ter diplomiral z raziskavo El Derecho y la Moralidad (Pravo in morala). Pozneje je učil na fakulteti; od leta 1882 do 1883 je poučeval v Zaragozi, nato pa se je leta 1883 vrnil v Oviedo, kjer je prevzel mesto profesorja rimskega prava. Poleg pedagoškega dela je bil aktiven kot publicist in literarni kritik ter sodeloval v številnih časopisih in revijah svoje dobe.
Glavna dela
Med njegova najznamenitejša dela spada roman La Regenta, za katerega velja, da je eden vrhuncev španskega realizma. Clarín je napisal tudi krajša prozna dela, zbirke zgodb in številne literarne ter politične razprave. V sodelovanju z Armandom Palacio Valdésom je pripravljal tudi eseje, kot so Nuevo viaje al Parnaso in La Literatura en 1881 (1882).
Roman La Regenta izstopa po obsežnem osebnostnem ansamblu in po tem, da okoli osrednje zgodbe nastane široka galerija stranskih zgodb in družbenih portretov. Glavna junakinja, Ana Ozores (imenovana La Regenta), je obkrožena z dvema pomembnima moškima: privlačnim in vplivnim almogavarskim dvorilcem Álvarom Mesía ter duhovnikom Canonom Fermínom de Pas, katerih odnos do Ane in vloga v pripovedi sta temeljna za razumevanje romana. Medtem ko Álvaro predstavlja svet sijaja, površinskosti in zapeljivosti, Fermín de Pas v romanu simbolizira duhovno in moralno krizo lokalne cerkvene oblastniške elite. Način, kako Clarín prikazuje duhovniškega lika, je ena od najbolj obravnavanih in kontroverznih strani knjige.
Leta 1890 je objavil nov roman Su único hijo, ki mu je po mnenju večine kritikov manj uspel kot La Regenta. Ta roman naj bi bil prvotno mišljen kot prva knjiga trilogije, vendar nadaljnjih del ni napisal; ohranili so se le osnutki in odlomki nadaljevanj. Su único hijo ostaja Clarínova zadnja obsežnejša prozna stvaritev.
Literarni slog in teme
Clarín je v svojih delih združeval elemente realizma in naturalizma, obenem pa je bil pod vplivom krausizma — filozofske smeri, ki je v Španiji spodbujala humanistične, izobraževalne in moralne spremembe. Za opis provincialnega okolja in kolektivnega življenja v mestu je pogosto uporabljal tehnike, kot sta notranji monolog in prosti posredni slog (free indirect speech), ki omogočata, da se pripoved prepleta s pogledom likov, s čimer Clarín doseže globlji psihološki uvid in ironično distanco pripovedovalca.
V njegovih romanih in novelah se pojavljajo teme: moralna dvoličnost družbe, položaj žensk, verska hipokrizija, notranje življenje junakov ter konflikti med osebnimi željami in družbenimi pričakovanji. Hkrati Clarín v svojih kritikah in eseji razpravlja o literarnih vprašanjih, sodobnih tokovih in kulturnih spremembah v Španiji.
Pomen in zapuščina
La Regenta velja za eno ključnih del španskega realizma in je pogosto uvrščena med najpomembnejše španske romane 19. stoletja. Clarínova natančnost v sociološkem opisu, njegova sposobnost psihološke analize in jezikovna mojstrija so vplivali na poznejše španske pisatelje in literarne kritike. Kljub temu ostaja interpretacija njegovih del večplastna; Clarín je bil hkrati iskalec verskega smisla in zagrizen humanist, kar je privedlo do različnih, včasih nasprotujočih si razlag njegovega avtorstva.
Roman je doživel številne kritične študije, prevode in tudi gledališke, filmske ter televizijske priredbe, zato njegova prisotnost v španski kulturni zavesti vztraja. Clarínovo delo se študira na univerzah, njegove tehnike (notranji monolog, prosti posredni govor) pa so ocenjene kot pomemben prispevek k razvoju romaneskne pripovedi.
Zaključek
Leopoldo Alas (Clarín) ostaja pomembna avtorska figura, katere dela nudijo globok vpogled v družbeno, versko in moralno tkivo španske provinčne družbe 19. stoletja. Njegove zgodbe in eseji še vedno spodbujajo literarne razprave in različne interpretacije, posebej okoli vprašanj pomena, vloge in psihološke kompleksnosti romana La Regenta.


Clarín
Dela
- La Regenta (Regentova žena) (1884-85) [roman]
- Su único hijo (1890) [roman]
- Doña Berta (1892)
- ¡Adiós, Cordera! (1892)
- Moralne zgodbe (1896)
- Sokratov petelin (El gallo de Sócrates) (1900)
Eseji
- Clarínove soli (1881)
- La literatura en 1881 (1882)
- Sermón perdido (1885)
- Nova kampanja (1887)
- Ensayos y revistas (1892)
- Palique (1894)
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Leopoldo Alas y Ureña?
O: Leopoldo Alas y Ureña, znan tudi kot Clarín, je bil španski realistični pisatelj, rojen v Zamori, ki je umrl 13. maja 1901 v Oviedu.
V: Kje je Clarin živel v otroštvu?
O: V otroštvu je živel v Leónu in Guadalajari, leta 1865 pa se je preselil v Oviedo.
V: Katere knjige je napisal?
O: Clarin je napisal knjige, kot so La Regenta, Nuevo viaje al Parnaso in La Literatura en 1881 (1882). Napisal je tudi nekaj zgodb in novinarskih člankov.
V: Kaj je posebnega na knjigi La Regenta?
O: Roman La Regenta je poseben zaradi velikega števila likov in drugih zgodb okoli glavne zgodbe romana. Uporablja tudi sloge, kot sta notranji monolog ali prosti posredni slog, zaradi katerih zgodbo pripovedujejo liki in ne pripovedovalec.
V: Katera filozofska smer je vplivala nanj?
O: Naturalizem in kraussizem sta dve filozofski smeri, ki sta vplivali nanj.
V: Katera je bila Clarínova zadnja dolga knjiga? O: Su único hijo je bila Clarínova zadnja dolga knjiga, čeprav ni bila tako dobro sprejeta kot La Regenta.
V: Kako ga vidijo v španskem literarnem svetu? O: Clarin ostaja precej neznana osebnost v španskem literarnem svetu zaradi svoje nenavadne mešanice iskanja Boga in hkratnega humanizma, zaradi česar obstajajo različni pogledi na to, kaj bi njegova dela lahko pomenila.