Gentleman je zgodovinski izraz, ki se je v britanskem razrednem sistemu uporabljal za izobraženega in premožnega moškega. Njegov pomen je v tem, da so se v razrednem sistemu ljudje glede na okoliščine svojega rojstva izobraževali, živeli in delali na precej različne načine. To je v ozadju sicer nenavadne delitve v športih, kot je kriket, na amaterje in profesionalce (ki so pogosto igrali v isti stranki) ter na ragbi zvezo in ragbi ligo. Istega izvora so bila tudi ločevanja v poklicih, javnih funkcijah in pri dostopu do politične moči.
To razlikovanje je potrebno za razumevanje številnih romanov, iger in filmov iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Podobna razlikovanja so bila pred moderno dobo tudi v večini drugih držav. Kot primer si oglejte like v Tolstojevi Vojni in miru.
Izvor in družbeni status
Izraz izhaja iz srednjeveškega in renesančnega pojmovanja "gentle" oziroma "gentil" (francosko), kar je pomenilo plemenit izvor. V angleškem kontekstu se je razvila ločnica med gentry (zemljiška višja srednja plast oziroma drobna plemiška elita) in nižjimi sloji. Gentleman ni bil nujno nasloven plemič, ampak je pogosto pomenil moškega, ki je imel dovolj neodvisnih sredstev (npr. iz dajatev ali zemljiških dohodkov), da ni bil zaposlen kot delavec, hkrati pa je izpolnjeval pričakovanja glede izobrazbe, obnašanja in družbene vloge.
Vloga v izobraževanju in športu
V 18. in 19. stoletju so javne šole (kot sta Eton in Harrow) ter univerzi Oxbridge igrale veliko vlogo pri oblikovanju "gentlemana": poudarjali so klasično izobrazbo, jezike, športe in kodekse vedenja. V športu se razredne razlike kažejo posebej jasno — klasičen primer je tekmovanje Gentlemen v Players pri kriketu, ki je trajalo vse do 1962, ter ločitev v ragbiju leta 1895: ragbi zveza (rugby union) je ostala nominalno amaterska in vezana na srednje- ter višje sloje, ragbi liga (rugby league) pa je nastala kot profesionalna veja, priljubljena med delavskim razredom.
Značilnosti, pričakovanja in etika
Tipični atributi, povezani z idealom gentlemana, so vključovali:
V literaturi, gledališču in filmu
Razumevanje, kaj pomeni biti gentleman, pomaga razbrati motive in odnose v literaturi iz 18., 19. in zgodnjega 20. stoletja. Avtorji, kot so Jane Austen, Charles Dickens in William Thackeray, poleg tujih opazovalcev kot je Tolstoj, so lik gentlemana pogosto uporabili kot simbol družbenih norm, napetosti med razredi ali kot predmet ironije. V filmih in igrah se ta arhetip pojavlja kot merilo značaja, včasih pa kot kliše, ki ga avtorji kritično preizprašujejo.
Sodobni pomen in zaton razrednih ločitev
V 20. stoletju so velike družbene spremembe — industrializacija, prva in druga svetovna vojna, razširitev izobraževanja in pojav socialne mobilnosti — spodkopale stroge razredne delitve. Danes se izraz gentleman pogosto uporablja v širšem, bolj moralnem smislu kot opis človeka z dobrimi manirami in spoštljivim vedenjem, ne nujno povezanim z družbenim statusom ali bogastvom. Kljub temu ostaja zgodovinski pomen pomemben za razumevanje preteklosti in kulturnih besedil, kjer razredne razlike še vedno oblikujejo interpersonalne odnose in pričakovanja.
