Pozlačena doba (Gilded Age): industrializacija, priseljevanje in korupcija
Raziskujte Pozlačeno dobo (Gilded Age): hitra industrializacija, valovi priseljevanja, železnice in politična korupcija, ki so oblikovali sodobne ZDA.
Pozlačena doba je obdobje v zgodovini ZDA. Trajala je od konca ameriške državljanske vojne do konca 19. stoletja. Ustreza zadnjemu delu britanske viktorijanske dobe. V ZDA je izraz pogosto označeval čas izjemne gospodarske rasti, hitre urbanizacije in tehnološkega napredka, ob tem pa tudi velik razkorak med bogatimi in revnimi ter široko razširjeno javno percepcijo politične korupcije.
Ime Gilded Age je prvič uporabil pisatelj Mark Twain v knjigi The Gilded Age (1873). V tem času je prišlo do hitrega tehnološkega napredka, širitve železnic in industrializacije. Priseljenci so prihajali na milijone, kar je močno spreminjalo demografsko podobo mest in delovne sile. Takratna intenzivna politična partizanščina je vključevala spore o valuti, carinah, politični korupciji in pokroviteljstvu, železnicah in poslovnih skladih.
Gospodarski razvoj in velikani industrije
Obdobje je zaznamovala hitro rast industrijske proizvodnje, zlasti v jeklu, premogu, tekstilu in naftni industriji. Pojavili so se veliki podjetniški konglomerati in karteli ter posamezniki, ki so koncentrirali ogromno bogastva (pogosto imenovani »robber barons« ali t.i. »baroni roparji«). Med najbolj znanimi so bili industrijalci in filantropi, ki so gradili železniško omrežje, tovarne in finančne institucije.
Prišeljivanje, urbanizacija in socialne spremembe
V mestih so rasle tovarniške delavnice, mnogi kmetje pa so se selili v urbana središča v iskanju dela. Prišeljenci so prihajali iz številnih dežel, najprej iz severne in zahodne Evrope, kasneje pa vse bolj iz južne in vzhodne Evrope; poleg njih so bili pomembni tudi Azijci, dokler niso začele veljati izstopne omejitve. Posledice so bile široke: zgoščena stanovanjska naselja, hitro nastajanje predmestij, pa tudi pritisk na javne storitve, zdravje in socialno infrastrukturo.
Politična korupcija, patronat in začetki reform
Pozlačena doba je znana po močni klientelistični politiki in pokroviteljstvu (spoils system). Veliki politični stroji, kot je bilo napram v New Yorku znano Tammany Hall, so uporabljali zaposlitve, javna dela in volitve za ohranjanje moči. To obdobje je tudi čas, ko so se začeli pojavljati prvi zvezni zakoni in reforme, namenjeni omejevanju zlorab:
- Pendleton Civil Service Reform Act (1883) je uvedel meritokracijo za nekatere vladne službe;
- Interstate Commerce Act (1887) je reguliral železniški prevoz in poskusil onemogočiti zlorabe s strani železniških podjetij;
- Sherman Antitrust Act (1890) je bil prvi poskus omejitve monopolov in kartelnih praks na zvezni ravni.
Delavski gibanji in konflikti
Kot odziv na dolge delovne ure, slabe plače in nevarne delovne pogoje so se razvila močnejša delavska gibanja. Sindikati, kot so bili Knights of Labor in pozneje American Federation of Labor (AFL), so zahtevali boljše pogoje. V tem obdobju so izbruhnili tudi pomembni in včasih nasilni spopadi, kot so bili stavke in spopadi v povezavi z dogodki, kot so Haymarket, Homestead in Pullman, ki so osvetlili napetosti med kapitalom in delavci.
Tehnološke inovacije in infrastrukturni razvoj
Pozlačena doba je prinesla ključne izume in širšo uporabo novih tehnologij: razširila se je raba Bessemerjevega jekla, elektrika in električne razsvetljave so postopoma vstopile v mestno življenje, telefon je spremenil komunikacijo, železnice pa so povezale notranjost z obalami in omogočile masovni prevoz blaga ter ljudi. Železniški sistem je bil hkrati gonilna sila rasti in vir številnih korupcijskih afer, saj so se vlade in podjetja pogosto prepletale pri dodeljevanju ozemelj in subvencij.
Družbene posledice in nasledstvo
Pozlačena doba je pustila mešan izkupiček: velik tehnološki in gospodarski napredek ter porast materialnega standarda za nekatere, hkrati pa globok socialni in ekonomski razkol, izkoriščanje delavcev ter politiko, ki je pogosto delovala v korist peščice bogatih. Prav ti problemi so kasneje spodbudili prenekatere reformne gibe in vodili v širši Progressive Era na začetku 20. stoletja, ko so si prizadevali za regulacijo podjetij, izboljšanje delovnih pogojev, razširitev volilne pravice in zmanjšanje politične korupcije.
Za razumevanje Pozlaščene dobe je torej treba upoštevati tako tehnične in gospodarske dosežke kot tudi socialne napetosti, katere so oblikovale sodobno ameriško družbo in politiko.
The Breakers je dvorec iz zlate dobe v Newportu na Rhode Islandu.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je pozlačena doba?
O: Pozlačena doba je obdobje v zgodovini ZDA, ki je trajalo od konca ameriške državljanske vojne do konca 19. stoletja.
V: Kdaj se je zlata doba začela in kdaj končala?
O: Pozlačena doba se je začela ob koncu ameriške državljanske vojne in končala konec 19. stoletja.
V: Katera je bila britanska doba, ki ustreza zlati dobi?
O: Zadnji del britanske viktorijanske dobe ustreza zlati dobi.
V: Kdo in v katerem delu je prvi uporabil izraz zlata doba?
O: Pisatelj Mark Twain je bil prvi, ki je v svojem delu The Gilded Age uporabil izraz Gilded Age: A Tale of Today (1873).
V: Kateri so bili nekateri napredki, doseženi v času zlate dobe?
O: V zlati dobi je prišlo do hitrega tehnološkega napredka, širitve železnic in industrializacije.
V: Kako je zlata doba vplivala na priseljevanje v Združene države?
O: V zlati dobi je v Združene države prišlo na milijone priseljencev.
V: Katera so bila nekatera glavna politična vprašanja v zlati dobi?
O: Nekatera glavna politična vprašanja v zlati dobi so vključevala spore glede valute, tarif, politične korupcije in pokroviteljstva, železnic in poslovnih trustov.
Iskati