Tonkinska resolucija (avgust 1964) – začetek ameriške vpletenosti v Vietnamu
Tonkinska resolucija (avgust 1964): ključni prelom v ameriški vpletenosti v Vietnamu — izvor spora, vohunske operacije in posledice za desetletja vojne.
Resolucija o Tonkinskem zalivu (avgust 1964) je bila skupna resolucija ameriškega kongresa o začetku vietnamske vojne v ZDA. CIA je že desetletje pošiljala južnovietnamske ekipe na sabotažne misije na sever. Ameriške ladje, kot je Maddox, so se odpravljale na vohunske misije v severne obalne vode. Ameriški predsednik Johnson je trdil, da so Severni Vietnamci dvakrat napadli ladji Maddox in Turner Joy v Tonkinskem zalivu. Četrtega avgusta je zaprosil za podporo kongresa za vrnitev napadov.
Dogodki in vsebina resolucije
Pojavnost incidentov v Tonkinskem zalivu avgusta 1964 je vodila do hitre politične odločitve v Washingtonu. Prvi incident, v katerem je bila napadena ameriška patrolna ladja Maddox, se je zgodil 2. avgusta. 4. avgusta so poročali o drugem napadu na floto, vendar je bil ta pozneje predmet sporov in dvomov glede verodostojnosti poročil. V odziv je predsednik Johnson prosil kongres, da mu dovoli sprejeti ukrepe za zaščito ameriških sil v regiji.
Resolucija o Tonkinskem zalivu, sprejeta kmalu zatem, je kongresu dala predsedniku široka pooblastila. V resoluciji je bil predsedniku podeljen mandat, da uporabi "vse potrebne ukrepe za odvrnitev napada na sile Združenih držav in za preprečitev nadaljnje agresije". Resolucija ni razglasila vojne, a je dala pravno in politično podlago za dramatično povečanje ameriškega vojaškega posredovanja v Vietnamu.
Sporne razlage in deklasificirane informacije
Kasnejše preiskave in deklasificirani viri so pokazali, da je bil dogodek 4. avgusta močno problematičen: obveščevalni podatki so bili zmedeni, nekateri signali napačno interpretirani, zato mnogi zgodovinarji menijo, da je drugi napad verjetno ni bil opravljen. To je sprožilo dolgoletno razpravo o tem, koliko so javne in politične odločitve temeljele na zanesljivih informacijah ter koliko so bili dogodki v Tonkinskem zalivu zlorabljeni kot izgovor za vojaško eskalacijo.
Posledice in pomen
- Resolucija je omogočila predsedniku Johnsonu hitro širitev vojaškega delovanja v Vietnamu: začeli so se obsežni bombardirni napadi nad Severnim Vietnamom (Operation Rolling Thunder) in postopna pošiljanja bojnih enot na kopno v Južnem Vietnamu.
- V naslednjih letih se je ameriška vpletenost razvila od svetovalne in podporne naloge k neposrednim kopenskim spopadom s stoti tisoči vojakov v Vietnamu.
- Resolucija je postala simbol izvršilne moči brez ustrezne kongresne kontrole ter je pozneje prispevala k razpravam o tem, kako omejiti predsednikovo pooblastilo za vojaške akcije (kar je delno naslovil War Powers Resolution iz leta 1973).
- Znotraj ZDA je odločitev sprožila tudi močan odpor in množične proteste proti vojni, kar je imelo velike politične in družbene posledice v 60. in 70. letih 20. stoletja.
Zaključek
Resolucija o Tonkinskem zalivu avgusta 1964 je bila ključna prelomnica v ameriški zgodovini, saj je odprla pot za polno vpletenost ZDA v vietnamski konflikt. Zaradi nejasnosti glede dogodkov, ki so jo sprožili, in zaradi širokih pooblastil, ki jih je podelila izvršni veji, ostaja ena od najbolj sporočilnih in sporenih diplomatskih/vojaških odločitev v obdobju hladne vojne. Razumevanje njenih okoliščin je pomembno za presojo, kako se sprejemajo odločitve o vojni in miru ter kako je javnost obveščena o varnostnih grožnjah.
Ozadje
Vlada je junija 1964 pripravila resolucijo. V prepričanju, da so življenja ameriških mornarjev v nevarnosti zaradi Severnega Vietnama, je kongres resolucijo z veseljem sprejel. Resolucija je predsedniku dala pooblastila za začetek vojne v Vietnamu. Kot je dejal Johnson, je bila "kot babičina nočna srajca - pokrivala je vse". Resolucija bi se končala, ko bi predsednik menil, da so razmere v jugovzhodni Aziji varne, ali ko bi se kongres odločil, da jo prekine. Senator Mansfield ni bil prepričan, da ZDA ravnajo pravilno.
Predsednik Johnson ob podpisu resolucije 20. aprila 1964
Rezultati in pomen
Z resolucijo se je zdelo, da ima Johnson za sabo narod. Zdaj je vojna res lahko potekala na severu. S tem stopnjevanjem ZDA v vietnamski vojni je bil Johnson videti trden. Njegova javnomnenjska ocena se je zvišala z 42 na 72 odstotkov, kar mu je pomagalo pri zmagi na predsedniških volitvah. Resolucija in predsedniške volitve so nakazovale, da je narod enotno podprl svojega predsednika v njegovi politiki do Vietnama.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je resolucija o Tonkinskem zalivu?
O: Resolucija o Tonkinskem zalivu je skupna resolucija ameriškega kongresa, s katero so Združene države Amerike začele vietnamsko vojno.
V: Kaj je CIA počela, preden je bila sprejeta resolucija o Tonkinskem zalivu?
O: Pred sprejetjem resolucije o Tonkinskem zalivu je CIA pošiljala južnovietnamske ekipe na sabotažne misije na sever.
V: Kaj so pred sprejetjem resolucije o Tonkinskem zalivu počele ameriške ladje, kot je Maddox?
O: Ameriške ladje, kot je Maddox, so opravljale vohunske misije v severnih obalnih vodah.
V: Kaj je ameriški predsednik Johnson trdil, da se je v Tonkinskem zalivu zgodilo ladji Maddox in Turner Joy?
O: Ameriški predsednik Johnson je trdil, da so Severni Vietnamci dvakrat napadli ladji Maddox in Turner Joy v Tonkinskem zalivu.
V: Kdaj je ameriški predsednik Johnson zaprosil za podporo kongresa za vrnitev napadov?
O: Ameriški predsednik Johnson je 4. avgusta zaprosil za podporo kongresa za vrnitev napadov.
V: Kako dolgo je CIA pošiljala ekipe na sabotažne misije na sever, preden je bila sprejeta resolucija o Tonkinskem zalivu?
O: CIA je desetletje pred sprejetjem resolucije o Tonkinskem zalivu pošiljala ekipe na sabotažne misije na sever.
V: Kateri napadi na ladji Maddox in Turner Joy so bili navedeni kot razlog za sprejetje resolucije o Tonkinskem zalivu?
O: Napadi na ladji Maddox in Turner Joy so bili navedeni kot razlog za sprejetje resolucije o Tonkinskem zalivu.
Iskati