HMS Endeavour: ladja Jamesa Cooka na potovanju v Avstralijo in Novo Zelandijo

Koordinate: 41°36′N 71°21′W / 41.600°N 71.350°W / 41.600; -71.350 (Narragansettov zaliv)

HMS Endeavour, znana tudi kot HM Bark Endeavour, je bila ladja britanske kraljeve mornarice, ki ji je poveljeval poročnik James Cook na svojem prvem odkriteljskem potovanju v Avstralijo in Novo Zelandijo med letoma 1768 in 1771. Po nalogu Admiralitete in Kraljeve družbe je imela dvojni cilj: znanstveno opazovanje prehoda Venere čez Sonce ter geografsko iskanje domnevne južne celine Terra Australis Incognita. To potovanje je prineslo prelomne zemljevide Pacifika, nova znanstvena spoznanja in prve natančnejše evropske opise obal Avstralije in Nove Zelandije.

Zasnova, izvor in oprema

Ladja je bila splavljena leta 1764 v Whitbyju kot trpežen, plitko vlečni premogovnik Earl of Pembroke, zasnovan za plitvine in zahtevne obalne razmere. Mornarica jo je leta 1768 kupila in jo temeljito preuredila za daljno raziskovalno plovbo: utrdili so trup, vgradili dodatne skladiščne prostore in znanstveni kabinet ter jo oborožili z lahkim topništvom (med drugim z več štirifuntnimi topovi in vrtečimi se pištolami). Plitev ugrez in širok trup sta omogočala varno pristajanje na obalo in celo načrtno nasukanje zaradi popravil – lastnosti, ki so se izkazale za ključne na avstralskih grebenih. Na krovu so bile tudi pomožne ladjice (longboat, pinnace, yawl) ter zaloge za več kot dve leti.

Znanstvena odprava v Tihi ocean

Preimenovana v barko njegovega veličanstva Endeavour je avgusta 1768 zapustila Plymouth in po zahtevnem prečkanju Hornovega rta prispela na Tahiti, kjer je posadka leta 1769 iz utrjenega tabora opazovala izjemno redek prehod Venere. Jedro znanstvene skupine so tvorili naravoslovec Joseph Banks, botanik Daniel Solander, risar Sydney Parkinson in astronom Charles Green. Na Tahitiju se je odpravi pridružil tudi znameniti duhovnik in navigator Tupaia, ki je s poznavanjem polinezijskega načina plovbe in jezikov močno olajšal stike z otoškimi skupnostmi. Po opazovanjih je Endeavour obiskal otoke Huahine, Borabora in Raiatea, ki jih je Cook razglasil za britansko posest, nato pa je odplul proti jugozahodu v dotlej za Evropejce večinoma neraziskan ocean.

Nova Zelandija: kartiranje in prvi stiki

Septembra 1769 se je ladja zasidrala pri Novi Zelandiji in bila prvo evropsko plovilo, ki je doseglo te otoke po ladji Heemskerck Abela Tasmana 127 let prej. V naslednjih mesecih je Cook s posadko obplul in natančno okartiral oba glavna otoka, dokazal, da ne tvorita dela večje celine, ter poimenoval številne geografske točke (med drugim preliv, ki je dobil ime Cookov preliv). Stiki z Māori so bili mešani: od izmenjav do tragičnih spopadov ob prvih srečanjih; Tupaia je s svojim znanjem pogosto pomagal pri sporazumevanju in zmanjševanju napetosti.

Avstralija: Botany Bay, severna obala in zahteva za Britanijo

Aprila 1770 je Endeavour postal prva dokumentirana ladja, ki je dosegla vzhodno obalo Avstralije, ko se je Cook izkrcal na obalo v današnjem zalivu Botany Bay. Območje je najprej poimenoval Sting-Ray Bay zaradi številnih skatov, a so ga zaradi izjemnega botaničnega ulova Banksa in Solanderja preimenovali v Botany Bay. Stiki z lokalnimi staroselskimi skupnostmi so nihali med previdnim opazovanjem, nerazumevanjem in spopadi; zabeležen je tudi prvi evropski zapis besede »kangaroo« (po narečni obliki gangurru). Nato je Endeavour plul proti severu vzdolž obale, sproti risal zemljevide, poimenoval več krajev in preverjal morebitne prelaze proti Indijskemu oceanu.

Nesreča na Velikem koralnem grebenu, popravila in Batavia

V bližini Cape Tribulation je ladja 11. junija 1770 nasedla na Veliki koralni greben. Posadka je, da bi ladjo rešila, odmetavala tovor in del topništva, nato pa je Endeavour spravila na obalo v ustje reke, kjer je danes mesto Cooktown. Tam so ostali približno sedem tednov in opravili nujna popravila trupa. Dne 10. oktobra 1770 je ladja priplula v pristanišče v Bataviji v Nizozemski vzhodni Indiji, kjer so sledila temeljitejša popravila. Postanek je bil usoden za zdravje: v vročinskih in blatnih razmerah so številni zboleli za malarijo in grižo; med umrlimi so bili tudi Tupaia, risar Sydney Parkinson in astronom Charles Green. Endeavour je odplula 26. decembra, 13. marca 1771 obkrožila rt Dobrega upanja in 12. julija dosegla angleško pristanišče Dover, po skoraj treh letih na morju.

Posledice in znanstvena dediščina

Prvo Cookovo potovanje je prineslo izjemno natančne karte in opise obal Nove Zelandije ter vzhodne Avstralije, bistveno zmanjšalo negotovost plovbe po jugozahodnem Pacifiku in Evropi posredovalo tisoče novih botaničnih, zooloških in etnografskih zapisov ter primerkov. Cook je na skrajnem severu, blizu rta York, razglasil celotno vzhodno obalo za britansko posest New South Wales in potrdil plovno povezavo skozi Torresov preliv. V širšem zgodovinskem pogledu je potovanje, čeprav znanstveno prelomno, napovedovalo tudi obdobja kolonialne širitve in daljnosežnih posledic za staroselska ljudstva Pacifika.

Poznejša usoda ladje

Naslednja leta po vrnitvi je Endeavour opravljal prevoze in oskrbo, med drugim je prevažal mornariške zaloge na Falklandske otoke. Leta 1775 so jo preimenovali in prodali; v času ameriške revolucionarne vojne so jo pod novim imenom uporabljali kot transportno ladjo. Leta 1778 je bila potopljena med blokado zaliva Narragansett na Rhode Islandu skupaj z več drugimi plovili, da bi ovirali francosko-britanske pomorske operacije. Odkritje njenih razbitin ostaja predmet raziskav: v 21. stoletju so bile objavljene trditve o verjetni identifikaciji razbitine v zalivu, vendar soglasja stroke (še) ni. Iz območij plovbe in nesreče so bili sicer rešeni in po svetu razstavljeni ostanki, med njimi šest topov in sidro, povezani z Endeavourjem.

Replika in spomin

Delovna kopija Endeavourja v naravni velikosti je bila splavljena leta 1994 po obsežnih zgodovinskih raziskavah ladjedelniških tehnik 18. stoletja. Replika je v naslednjih letih preplula večje oceanske poti, sodelovala pri izobraževalnih programih ter danes služi kot plavajoči muzej in spomenik pomorskim raziskavam, zasidrana ob avstralskem nacionalnem pomorskem muzeju v sydneyskem pristanišču.

• Ključne osebnosti odprave: poročnik James Cook (poveljnik), Joseph Banks (naravoslovec), Daniel Solander (botanik), Sydney Parkinson (risar), Charles Green (astronom), Tupaia (tahitski duhovnik in navigator).
• Izstopajoči dosežki: opazovanje prehoda Venere na Tahitiju; popolno kartiranje Nove Zelandije; prvo natančno karto vzhodne obale Avstralije; potrjen prehod skozi Torresov preliv; bogata botanična zbirka iz Botany Baya.
• Tehnične odlike ladje: robusten collier s plitvim ugrezom, primeren za raziskovanje neznanih obal, možnost načrtnega nasukanja in popravila na suhem, ter lahka oborožitev za obrambo.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje ladja, ki ji je poveljeval poročnik James Cook?

V: Kdaj je ladja HMS Endeavour odplula iz Plymoutha?

V: Kakšno je bilo poslanstvo ladje HMS Endeavour?

V: Kje se je ladja HMS Endeavour prvič zasidrala, ko je zapustila Tahiti?

V: Kateri zaliv, danes znan kot Botanijski zaliv, je posadka HMS Endeavour dosegla aprila 1770?

V: Kako dolgo so lahko ostali na tem kraju, da so lahko popravili njen trup?

V: Kam je priplula v pristanišče, potem ko je naletela na Veliki koralni greben v bližini Cape Tribulation?

Išči po črki