Abel Janszoon Tasman (1603–1659) je bil nizozemski pomorski raziskovalec. V službi VOC (Nizozemske vzhodnoindijske družbe) je med potovanji v letih 1642 in 1644 odkril otok, ki ga je po guvernerju Anthonyju van Diemnu poimenoval Tasmanijo (takrat znano kot Van Diemen's Land), ter kot prvi Evropejec izoblikoval prve zapise in karte o Novi Zelandiji. Tasman je bil tudi med prvimi evropskimi pomorščaki, ki so opazili in dokumentirali obalne dele Avstralije, s čimer je pomembno prispeval k zgodnjemu evropskemu poznavanju južnega Pacifika.

Rodil se je v Groningenu na Nizozemskem. Leta 1633 je odšel v Batavijo (danes Džakarta), kjer je v službi VOC opravljal naloge kot mornar in pomorski častnik. Po kratkem obdobju na Nizozemskem leta 1636 se je skupaj z ženo Jannetie Tjaerss vrnil v Batavijo leta 1638. V nadaljevanju svoje kariere je potoval tudi na Japonsko, leta 1642 pa plul na jug do mesta Palembang in od tod izvajal več raziskovalnih plovb v južni polobli.

Potovanja in odkritja

Tasmanova glavna raziskovalna potovanja so potekala v zgodnjih 1640-ih in so bila naročena z namenom iskanja novih trgovskih poti ter razširitve nizozemskega znanja o južnih območjih. Na svojih plovbah je vodil ekipi in sestavil prve evropske zemljevide delov južnega Oceana, kar je imelo dolgoročen pomen za nadaljnje pomorske odprave in kartografijo.

Srečanja z domorodci

Med plovbo ob obalah Nove Zelandije je prišlo tudi do srečanj z lokalnim prebivalstvom — Māori. Ena izmed teh izmenjav se je izjalovila v nasilje: v zalivu, ki so ga Nizozemci poimenovali "Murderers' Bay" (danes Golden Bay), je prišlo do spopada, v katerem je bilo nekaj članov Tasmanove posadke ubitih. Dogodki so pustili močan pečat na poročilih o odpravi in so vplivali na nadaljnje odnose med Evropejci in domorodnim prebivalstvom v regiji.

Zapuščina

Tasmanovo ime je ohranila številna geografska poimenovanja, med drugim Tasmanovo morje in otok Tasmanija. V Novi Zelandiji nosi njegovo ime tudi zaščiteno območje Abel Tasman National Park. Njegove karte in opisi so bili ključni za poznejše evropske raziskave in kolonizacijo v Pacifiku, čeprav Tasman osebno ni ustanovil trajnih naselbin na odkritih območjih. Umrl je leta 1659 v Bataviji, vendar njegovo delo ostaja pomemben del zgodovine pomorstva in raziskovanj južnega Tihega oceana.