Abel Tasman (1603–1659) nizozemski odkrivalec Tasmanije in Nove Zelandije
Abel Janszoon Tasman (1603–1659) je bil nizozemski pomorski raziskovalec. V službi VOC (Nizozemske vzhodnoindijske družbe) je med potovanji v letih 1642 in 1644 odkril otok, ki ga je po guvernerju Anthonyju van Diemnu poimenoval Tasmanijo (takrat znano kot Van Diemen's Land), ter kot prvi Evropejec izoblikoval prve zapise in karte o Novi Zelandiji. Tasman je bil tudi med prvimi evropskimi pomorščaki, ki so opazili in dokumentirali obalne dele Avstralije, s čimer je pomembno prispeval k zgodnjemu evropskemu poznavanju južnega Pacifika.
Rodil se je v Groningenu na Nizozemskem. Leta 1633 je odšel v Batavijo (danes Džakarta), kjer je v službi VOC opravljal naloge kot mornar in pomorski častnik. Po kratkem obdobju na Nizozemskem leta 1636 se je skupaj z ženo Jannetie Tjaerss vrnil v Batavijo leta 1638. V nadaljevanju svoje kariere je potoval tudi na Japonsko, leta 1642 pa plul na jug do mesta Palembang in od tod izvajal več raziskovalnih plovb v južni polobli.
Potovanja in odkritja
Tasmanova glavna raziskovalna potovanja so potekala v zgodnjih 1640-ih in so bila naročena z namenom iskanja novih trgovskih poti ter razširitve nizozemskega znanja o južnih območjih. Na svojih plovbah je vodil ekipi in sestavil prve evropske zemljevide delov južnega Oceana, kar je imelo dolgoročen pomen za nadaljnje pomorske odprave in kartografijo.
Srečanja z domorodci
Med plovbo ob obalah Nove Zelandije je prišlo tudi do srečanj z lokalnim prebivalstvom — Māori. Ena izmed teh izmenjav se je izjalovila v nasilje: v zalivu, ki so ga Nizozemci poimenovali "Murderers' Bay" (danes Golden Bay), je prišlo do spopada, v katerem je bilo nekaj članov Tasmanove posadke ubitih. Dogodki so pustili močan pečat na poročilih o odpravi in so vplivali na nadaljnje odnose med Evropejci in domorodnim prebivalstvom v regiji.
Zapuščina
Tasmanovo ime je ohranila številna geografska poimenovanja, med drugim Tasmanovo morje in otok Tasmanija. V Novi Zelandiji nosi njegovo ime tudi zaščiteno območje Abel Tasman National Park. Njegove karte in opisi so bili ključni za poznejše evropske raziskave in kolonizacijo v Pacifiku, čeprav Tasman osebno ni ustanovil trajnih naselbin na odkritih območjih. Umrl je leta 1659 v Bataviji, vendar njegovo delo ostaja pomemben del zgodovine pomorstva in raziskovanj južnega Tihega oceana.

Zemljevid s Tasmanovimi potovanji
Tasmanija in Nova Zelandija 1642-4
Tasman je postal generalni guverner Nizozemske Vzhodne Indije. Tasman je odplul do vzhodne obale Van Diemenove dežele in 3. decembra 1642 zahteval zemljo za Nizozemce. Ladje so nato odplule proti zahodu in našle Novo Zelandijo. Njegove ladje so napadli Maori z velikimi bojnimi kanuji (čolni) in štirje mornarji so umrli. Tasman je nato odplul proti severovzhodu do Tonge in Fidžija. Nato je plul proti severozahodu do Nove Gvineje in se junija 1643 vrnil v Batavijo.
Zahodna Avstralija 1644
Leta 1644 je Tasman z ladjami Limmen, Zeemeeuw in Bracq izplul iz Batavije. Plul je vzdolž zahodne obale Nove Gvineje in nato obale Avstralije od Cape Yorka do North West Cape. Avgusta 1644 se je vrnil v Batavijo. Dokazal je, da sta Zahodna Avstralija in Queensland del iste države. Ni mu uspelo priti skozi Torresovo ožino, vendar so se njegovi zemljevidi uporabljali naslednjih 200 let. Tasman je opravil še več potovanj, med drugim na Sumatro leta 1646, v Siam leta 1647 in Manilo leta 1648. Kupil je veliko zemlje v Bataviji, kjer je oktobra 1659 umrl.
Po njem je poimenovanih več krajev, med drugim Tasmanija, polotok Tasman, otok Tasman in Tasmanovo morje.