Stepanakert (Khankendi) – mesto Gorskega Karabaha: zgodovina in status

Stepanakert (armensko Ստեփանակերտ; v azerbajdžanščini znan kot Xankəndi, v prevodu Khankendi) je glavno mesto Republike Gorski Karabah, de facto neodvisne republike. V mestu živi približno 40.000 Armencev. Med vojno v Gorskem Karabahu je mesto zapustilo celotno azerbajdžansko prebivalstvo. Mesto je mednarodno priznano kot del Azerbajdžana.

Izhodišče imena

Ime Stepanakert izhaja iz armenske oblike in je povezano z dediščino sovjetskega obdobja; ime Khankendi (Xankəndi) v azerbajdžanščini pomeni »kraj/kmetija khana« (doslovno »hiša khana«). Zaradi zgodovinskih in političnih sporov mesto pogosto navajajo z obema imenoma, kar odraža nasprotujoča si etnična in državno-pravna stališča.

Zgodovina

Regija Gorskega Karabaha ima dolgo in kompleksno zgodovino, v kateri so se prepletale armenska in azerbajdžanska kulturna ter politična prizadevanja. V času Sovjetske zveze je bila območje urejeno kot Nagorno-Karabah Autonomous Oblast v sklopu Azerbajdžanskega SSR, pri čemer je bila Stepanakert uradno upravno središče te avtonomne enote.

Ob koncu 1980-ih in v začetku 1990-ih so izbruhnili etnični spori in oboročeni spopadi med Armenijo (podporo lokalnim armenskim silam) ter Azerbajdžanom. V postopku vojne (1988–1994) so armenske sile prevzele nadzor nad velikim delom Gorskega Karabaha in nekaterimi okoliškimi območji; veliko azerbajdžanskega prebivalstva je bilo prisiljeno pobegniti ali pa je bilo izgnano iz območja, vključno s prebivalci Stepanakerta.

Po razpadu sovjetske strukture je lokalna oblast razglasila neodvisnost kot samooklicana Republika Nagorno-Karabakh (Artsakh), za katero večina držav ni priznala suverenosti — zato je bila de facto upravna struktura ločena od mednarodnega prava, ki je regijo še naprej uvrščalo pod Azerbajdžan.

Demografija in družbeni razvoj

Pred spopadi v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih je bila demografska sestava mesta mešana, z večinskim armenskim prebivalstvom in bistno manjšino Azerbajdžancev. Po izgonu azerbajdžanskega prebivalstva je mesto postalo skoraj izključno armensko. V obdobju miru in začasnih premirij so v Stepanakertu delovale javne službe, izobraževalne ustanove (vključno z univerzami) in kulturne inštitucije, ki so služile armenski skupnosti.

Status in mednarodno priznanje

Mednarodno skupnost in večina držav ter mednarodnih organizacij še naprej priznavajo Gorski Karabah kot del Azerbajdžana. Hkrati pa je bilo do nedavnih vojaških sprememb na terenu območje dejansko upravljano s strani lokalnih armenskih oblasti (samooklicane republike). Ta dvojnost — de jure pripadnost Azerbajdžanu in de facto armenska uprava — je bila ključni element konflikta in diplomatskih prizadevanj za njegovo rešitev.

Kulturne in javne znamenitosti

Stepanakert je bil središče armenske kulturne in politične dejavnosti v Gorskem Karabahu. Med znanimi kraji so verske zgradbe, gledališča, muzeji in spominski objekti, ki odražajo lokalno zgodovino in spomine na konflikte. Med najbolj prepoznavnimi so cerkve in kulturne ustanove, ki so bile središče javnega življenja prebivalcev.

Sodobni položaj

V zadnjih letih je bil položaj Stepanakerta podvržen velikim spremembam. Po oboroženih spopadih in dogajanjih v letih 2020 in 2023 so nastopile pomembne spremembe nadzora nad nekaterimi deli Gorskega Karabaha. Vladna in varnostna razmerja so se spreminjala, kar je povzročilo izseljevanje prebivalstva, humanitarne izzive in negotovost glede prihodnosti mesta in širšega območja.

Zaradi občutljivosti teme in hitrega razvoja dogodkov so natančne številke o prebivalstvu, upravni pripadnosti in varnostnem režimu podvržene spremembam. Informacije o trenutnem nadzoru in razmerah na terenu je zato priporočljivo preverjati v najnovejših poročilih zanesljivih virov in mednarodnih organizacij.

Zaključek

Stepanakert/Xankəndi ostaja simbol zapletenih zgodovinskih, etničnih in političnih spopadov v regiji Gorskega Karabaha. Njegova prihodnost je tesno povezana z diplomatskimi prizadevanji, dogovori med vpletenimi državami ter varnostnimi in humanitarnimi ukrepi, ki bodo odločali o statusu in življenju prebivalcev v prihodnjih letih.

Išči po črki