Azerbajdžanska demokratična republika (ADR, 1918–1920): prva sekularna država
Azerbajdžanska demokratična republika (ADR; azerbajdžansko: Azərbaycan Demokratik Respublikası), znana tudi kot Azerbajdžanska ljudska republika (azerbajdžansko: Azərbaycan Xalq Cümhuriyyəti), je bil prvi uspešen poskus ustanovitve demokratične in sekularne republike v muslimanskem svetu (pred Republiko Turčijo). ADR je bila ustanovljena 28. maja 1918 po razpadu ruskega imperija, ki se je začel z rusko revolucijo leta 1917, s strani azerbajdžanskega nacionalnega sveta v Tiflisu v Gruziji. Mejila je z Rusijo na severu, Demokratično republiko Gruzijo na severozahodu, Demokratično republiko Armenijo na zahodu in Perzijskim cesarstvom (Iranom) na jugu. Imela je 2,86 milijona prebivalcev. Ganja je bila začasna prestolnica republike, saj je bil Baku, ki je de iure prestolnica, pod boljševiškim nadzorom.
V skladu z ADR je bila vlada parlamentarni sistem, v katerem je bil parlament, imenovan Milli Majlis (Narodna skupščina Azerbajdžana), izvoljen na podlagi splošnega, svobodnega in sorazmernega zastopanja, najvišja politična institucija državne oblasti, pred njim pa je bil odgovoren Svet ministrov. Prvi predsednik vlade je postal Fatali Khan Khoyski. Poleg politične stranke Musavat, ki je imela večino v parlamentu, so bile v parlamentu še politične stranke Ehrar, Ittihad, muslimanski socialdemokrati ter predstavniki armenske (21 od 120 sedežev), ruske, poljske, judovske in nemške manjšine. Nekateri poslanci so podpirali panislamistično in panturško ideologijo.
Med pomembnejšimi dosežki parlamenta je bila podelitev volilne pravice ženskam, s čimer je Azerbajdžan postal prva muslimanska država, ki je ženskam podelila enake politične pravice kot moškim. Poleg tega dosežka je Azerbajdžan te reforme izvedel prej kot Združeno kraljestvo in Združene države Amerike. Drug pomemben dosežek ADR je bila ustanovitev državne univerze v Bakuju, ki je bila prva univerza sodobnega tipa, ustanovljena v Azerbajdžanu.
Kratka zgodovinska in politična razlaga
ADR je nastala v času velike nestabilnosti po razpadu ruskega imperija in v vojni situaciji ob koncu prve svetovne vojne. Notranje izzive so predstavljale etnične napetosti in spori z okoliškimi državami (zlasti z Armenijo) ter prisotnost različnih političnih gibanj (boljševiki, nacionalisti, panislamisti in druge skupine). Zunanje sile — Otomansko cesarstvo, združene britanske enote in kasneje sovjetske sile — so močno vplivale na usodo mlade republike.
Gospodarstvo in vojaški pomen
Baku kot bogato naftno središče je bil ekonomsko ključnega pomena; nafta je pritegovala tuje investitorje in vojačno-interesne sile. ADR je skušala vzpostaviti lastno finančno in upravno strukturo, ustvariti državno upravo, policijo in oborožene sile, vendar je bila država šibka v primerjavi z močnimi sosedi in z naraščajočim vplivom boljševiških sil.
Zunanja politika in vojaški dogodki
V zunanjepolitičnem smislu je ADR iskala priznanje in podporo pri Turčiji (Otomanskem cesarstvu) ter drugih velesilah, obenem pa se je morala spopadati z vojaškimi spopadi na različnih frontah. Baku je bil predmet bojev in zamenjav nadzora: v času obrambe pred boljševiki so nekatere akcije podpirale otomanske in kasneje britanske sile. Kljub prizadevanjem pa je bila država politično in vojaško ranljiva.
Propad republike
Ob koncu aprila 1920 so boljševiki z Rdečo armado vdrli na ozemlje ADR in 28. aprila 1920 vzpostavili sovjetsko oblast, s čimer je bila ADR ukinjena in vključen del sovjetskega sistema (Azerbajdžanska SSR). Veliko voditeljev in intelektualcev je bilo aretiranih, nekateri so emigrirali, številne ustanove pa so bile nato integrirane v novo sovjetsko ureditev.
Dediščina in pomen
- ADR ostaja v kolektivnem spominu kot prvi primer moderne sekularne in parlamentarne države v muslimanskem svetu, simbol azerbajdžanske državnosti in neodvisnosti.
- Uvedba volilne pravice žensk in ustanovitev državnih izobraževalnih institucij (vključno z univerzo v Bakuju) sta med najpomembnejšimi dosežki.
- Dan ustanovitve ADR, 28. maj, se v sodobni Republiki Azerbajdžan praznuje kot Dan republike in je osrednji simbol državne kontinuitete.
Zaključek
Čeprav je bil obstoj ADR kratek (1918–1920), je imel dolgoročen vpliv na politično identiteto regije in postavil temelje za kasnejša prizadevanja po samostojnosti. Njeni dosežki na področju civilnih pravic, izobraževanja in upravne ureditve so pogosto izpostavljeni kot dokaz modernističnih in progresivnih tendenc, ki so zaznamovale to zgodovinsko obdobje.
Konec Azerbajdžanske demokratične republike, 1920
Marca 1920 je postalo jasno, da bo Sovjetska zveza napadla in napadla Azerbajdžan. Vodja sovjetskih boljševikov Vladimir Lenin je dejal, da je invazija upravičena, ker Sovjetska Rusija ne more preživeti brez naftnih polj v Bakuju, ki je bilo takrat največje naftno polje na svetu z več kot polovico svetovnih zalog nafte. Po splošnem mnenju v Moskvi naj bi ruski boljševiki "pomagali" bakujskemu proletariatu (delavcem) pri strmoglavljenju "kontrarevolucionarnih nacionalistov", torej vlade in države Azerbajdžanske demokratične republike.
Po veliki politični krizi je 1. aprila 1920 odstopil peti kabinet ministrov Azerbajdžanske demokratične republike. 25. aprila 1920 je sovjetska ruska 11. rdeča armada prečkala Azerbajdžan in 27. aprila vstopila v Baku. Zahtevali so zaprtje azerbajdžanskega parlamenta in ustanovili svojo boljševiško vlado, ki jo je vodil Nariman Narimanov. Da bi se izognili prelivanju krvi, so se morali člani parlamenta strinjati z zahtevo in 28. aprila 1920 je ADR uradno prenehala obstajati, s čimer je nastala Azerbajdžanska sovjetska socialističnarepublika (Azerbajdžanska SSR) kot njena naslednica. Rdeča armada je v Bakuju naletela na zelo majhen odpor azerbajdžanske vojske, ki je bila vezana na karabahsko fronto. Prvo komunistično vlado Azerbajdžana so skoraj v celoti sestavljali avtohtoni Azerbajdžanci iz levih političnih frakcij političnih strank Hummat in Adalat.
Maja 1920 je v Gandži prišlo do velikega upora proti okupatorski 11. sovjetski ruski Rdeči armadi, ki je želela na oblast vrniti musavatiste. Vladne enote so upor zatrle do 31. maja. Voditelji ADR so pobegnili v Demokratično republiko Gruzijo, ki je bila zadnja neodvisna kavkaška država, ki jo je leta 1921 napadla sovjetska Rusija, nato v Turčijo in Iran, ali pa so jih boljševiki zajeli, kot na primer Mameda Amina Rasulzadeja, ki mu je bilo pozneje dovoljeno emigrirati (zapustiti državo), ali pa so jih usmrtili (ubili), kot na primer gen. Selimov, Sulkevič, Agalarov, skupaj več kot 20 generalov, ali pa so jih umorili armenski teroristi, kot sta Fatali Khan Khoyski in Behbudagha Javanshir. Večina študentov in državljanov, ki so potovali v tujino, je ostala v teh državah in se nikoli več ni vrnila v svojo državo. Drugi pomembni vojaški voditelji ADR, kot sta nekdanji obrambni minister general Samedbey Mehmandarov in namestnik obrambnega ministra general Ali-Agha Shikhlinski (ki so ga imenovali "bog artilerije"), so bili najprej aretirani, vendar so jih po dveh mesecih izpustili zaradi prizadevanj Narimana Narimanova. Generala Mehmandarov in Šiklinski sta zadnja leta poučevala v vojaški šoli Azerbajdžanske SSR.
Na koncu se "Azerbajdžanci niso hitro in zlahka odpovedali kratki neodvisnosti iz let 1918-20. Kar 20.000 jih je umrlo, ko so se upirali temu, kar je bila dejansko ruska rekonkvista." Vendar je ustanovitev Azerbajdžanske sovjetske socialistične republike olajšalo dejstvo, da je v Azerbajdžanu med industrijskimi delavci v Bakuju obstajala določena ljudska podpora boljševiški ideologiji.
Sorodne strani
- Azerbajdžan
- Azerbajdžanska sovjetska socialistična republika
Vprašanja in odgovori
V: Kako se je imenoval prvi uspešni poskus vzpostavitve demokratične in sekularne republike v muslimanskem svetu?
O: Azerbajdžanska demokratična republika (ADR).
V: Kdaj je bila ustanovljena?
O: ADR je bila ustanovljena 28. maja 1918.
V: Kakšne so bile meje ADR?
O: ADR je mejila z Rusijo na severu, Demokratično republiko Gruzijo na severozahodu, Demokratično republiko Armenijo na zahodu in Perzijskim cesarstvom (Iranom) na jugu.
V: Kdo je postal njen prvi predsednik vlade?
O: Prvi predsednik vlade je postal Fatali Khan Khoyski.
V: Katere politične stranke so imele sedeže v parlamentu?
O: Musavat je imel večino sedežev v parlamentu, sedeže pa so dobile tudi druge politične stranke, kot so Ehrar, Ittihad, muslimanski socialdemokrati ter predstavniki armenske (21 od 120 sedežev), ruske, poljske, judovske in nemške manjšine.
V: Kateri pomemben dosežek so dosegli na področju pravic žensk?
O: Ženskam so zagotovili enake politične pravice kot moškim in jim dali volilno pravico, s čimer je Azerbajdžan postal prva muslimanska država, ki je to storila.
V: Katere druge dosežke so dosegli v tem obdobju?
O: Ustanovili so državno univerzo v Bakuju, ki je bila eden najpomembnejših dosežkov v tem obdobju - bila je tudi ena prvih sodobnih univerz, ustanovljenih v Azerbajdžanu.
