Šuša: zgodovina, kulturni pomen in spor med Azerbajdžanom in Armenijo
Šuša, znana tudi kot Šuši (armensko: Շուշի), je mesto v regiji Gorski Karabah, dežurnem delu Azerbajdžana, v nepriznani Republiki Gorski Karabah. Mesto je bilo tudi pomembno središče armenskega kulturnega in gospodarskega življenja do prve svetovne vojne. skupaj s Tbilisijem; bilo je eno od dveh glavnih armenskih mest v Zakavkazju in središče samoupravne armenske kneževine v 20. letih 17. stoletja. Za Armence je imelo tudi verski in strateški pomen, saj so v njem stali katedrala Ghazanchetsots, cerkev Kanach Zham in je (skupaj z okrožjem Lachin na zahodu) služilo kot kopenska povezava z Armenijo.
Geografija in strateški pomen
Šuša leži na razglednem skalnatem grebenu v goratem območju Gorskega Karabaha. Zaradi lege nad okoliškimi dolinami je imela mesto dolgo strateško vlogo kot trdnjava in kontrolna točka prometnih poti v regiji. Ta položaj je bil ključnega pomena tako za lokalno gospodarstvo kot za vojačno nadzorovanje območja.
Zgodovina
Mesto je bilo formalno ustanovljeno v 18. stoletju kot utrdba Karabaškega kanata; pogosto se navaja leto 1752 in povezava z voditeljem Panah Ali Kanom. V 19. in zgodnjem 20. stoletju je Šuša razvila bogato kulturno in gospodarsko življenje, pri čemer je bila znana kot center tako armenske kot avtohtone azerbajdžanske kulture. V različnih obdobjih je mesto imelo mešano prebivalstvo in je bilo razdeljeno na ločene četrti z značilno arhitekturo in verskimi objekti obeh skupnosti.
Kulturni pomen
Šuša je veljala za pomembno središče glasbe, literature in verskega življenja v regiji. Mesto je povezano z razvojem tradicionalne glasbe, ljudskih pesmi in literarnih tokov. Pomembni arhitekturni in verski spomeniki so bili del mestne podobe:
- Ghazanchetsots – armenska katedrala, simbol verske in kulturne identitete Armencev v mestu.
- Kanach Zham – ena izmed pomembnih armenskih cerkva.
- Številne tradicionalne hiše, mestne ulice in verski objekti, ki so za različne skupnosti nosili zgodovinsko vrednost.
Spor med Azerbajdžanom in Armenijo
Spor okoli Gorskega Karabaha in Šuše je del širšega etničnega in političnega konflikta med Armenijo in Azerbajdžanom, ki je izbruhnil v poznih 1980-ih in prešel v oboročene spopade v začetku 1990-ih. V majskih bojih leta 1992 so oborožene sile armenščine prevzele nadzor nad Šušo, kar je imelo velike demografske in politične posledice za mesto in njegovo okolico.
Vnovični oboroženi spopadi so izbruhnili septembra 2020 in se stopnjevali v tako imenovani drugi karabaški vojni. Azerbajdžanske sile so 8. novembra 2020 sporočile, da so ponovno zavzele Šušo, kar je bilo odločilno za potek konflikta in je vodilo do sklenitve premirja med sprtima stranema ob posredovanju Rusije. Ti dogodki so močno vplivali na demografsko sestavo mesta, upravno kontrolo in vprašanja lastnine ter kulturne dediščine.
Spori o kulturni dediščini
Vzporedno s spremembo nadzora nad območjem so se pojavile obtožbe o namernem poškodovanju ali spreminjanju verskih in kulturnih spomenikov. Obe strani sta si izmenjevali obtožbe o uničevanju kulturnih dobrin nasprotnika, kar je pritegnilo pozornost mednarodne skupnosti in organizacij za varstvo kulturne dediščine. Po končanju spopadov so bile napovedane različne obnove in sanacije, a so bili pritožbi glede dostopa raziskovalcev in nevladnih organizacij do nekaterih območij.
Demografske in upravne spremembe
V naslednjih letih po spopadih se je demografska slika območja močno spremenila – številni prebivalci so bili izgnani ali so zapustili mesto v času bojev, po spreminjanju nadzora pa so oblasti napovedale naselitev in vračanje beguncev z ene ali druge strani. Upravno je mesto znova postalo del azerbajdžanskega državnega okvira, pri čemer so oblasti začele z načrti za obnovo infrastrukture, nastanitve in javnih služb.
Trenutno stanje in izzivi
Po letu 2020 je Šuša predmet obsežnih obnovitvenih in infrastrukturnih projektov, ki jih izvaja azerbajdžanska vlada. Hkrati pa ostajajo odprta vprašanja o varstvu kulturne dediščine, pravici do vrnitve razseljenih oseb in mednarodnem nadzoru pri obnovi kulturnih spomenikov. Pomembna naloga za prihodnost bo gradnja pogojev za trajni mir, zaščito kulturne večplastne dediščine in zagotavljanje varnosti ter pravic vseh prebivalcev regije.
Zaključek
Šuša je mesto z bogato in večplastno zgodovino, ki nosi pomen za različne etnične in kulturne skupnosti v južnem Kavkazu. Njegov strateški položaj, arhitekturni in verski spomeniki ter vloga v regionalnih konfliktih so naredili iz Šuše simbol kompleksnih zgodovinskih in sodobnih izzivov v Gorskem Karabahu. Reševanje teh izzivov zahteva premišljeno politiko, spoštovanje kulturne dediščine in mednarodno sodelovanje pri varovanju zgodovinskih spomenikov ter pri ponovni vzpostavitvi trajnega miru.
Gradnja katedrale Ghazanchetsots je bila končana leta 1887.
Zgodovina
Šušo je v letih 1750-1752 (po drugih virih 1756-1757) ustanovil Panah-Ali khan Džavanšir (r. 1748-1763), ustanovitelj in prvi neodvisni vladar. Prvo glavno mesto karabahstanskega hanata je bil grad Bajat, zgrajen leta 1748 v okrožju Kebirli. Vendar pa je kmalu zatem Panah Ali khan spoznal, da mora za zavarovanje sebe in svojega novoustanovljenega kana pred zunanjimi grožnjami, zlasti pred vdori iz Irana, zgraditi nov, zanesljivejši grad. Po drugih virih je Šuša, ki je služila kot mesto in starodavna trdnjava v armenski kneževini Varanda, postala glavno mesto karabahstanskega kneževine.
Šuša je bilo priljubljeno gorsko-klimatsko letovišče v Sovjetski zvezi. Po protiarmenskih pobojih v Šuši leta 1920 je postala edino večje naselje v sovjetski avtonomiji Gorski Karabah (1921-1991) s pretežno nearmenskim prebivalstvom. Mesto so 8. in 9. maja 1992 zavzele armenske oborožene sile.
Šuša je bila pretežno azerbajdžanska, vsi Azerbajdžanci so med vojno pobegnili.
