Westminstrska opatija
Westminstrska opatija je velika in znana anglikanska cerkev v Westminstru v Londonu. Je svetišče Edvarda Izpovednika ter pokopališče številnih kraljev in kraljic. Odkar je bila zgrajena, je kraj, kjer potekajo kronanja angleških kraljev in kraljic. Sedanja zgradba izvira iz leta 1245, ko jo je začel graditi Henrik III.
Opatija ima status kraljevega posebnega območja (Royal Peculiar). To pomeni, da gre za bogoslužje, ki je neposredno pod jurisdikcijo britanskega monarha in ne škofa. Ta koncept izvira iz anglosaških časov, ko se je cerkev lahko povezala z monarhom in tako ni bila podrejena škofu na tem območju. Tehnično gledano to ni katedrala, čeprav se v praksi zanjo šteje.
Eden najbolj znanih grobov v Westminstrski opatiji je grobnica Neznani bojevnik.
Westminstrska opatija in njena majhna župnijska cerkev svete Margarete sta na Unescovem seznamu svetovne dediščine, ki vključuje tudi Westminstrsko palačo.
Stol kralja Edvarda
Kronanja
Od kronanja kralja Harolda in ViljemaOsvajalca leta 1066 so v opatiji potekala kronanja angleških in britanskih monarhov. Ko je Henrik III. prvič sedel na prestol, ni mogel biti kronan v Londonu, ker je francoski princ Ludvik (pozneje Ludvik VIII.) prevzel nadzor nad mestom. Zato so kralja okronali v glosterski katedrali, vendar je papež to kronanje označil za neprimerno, zato je 17. maja 1220 v opatiji potekalo novo kronanje. Nadškof iz Canterburyja je bil duhovnik pri kronanju.
Stol kralja Edvarda (ali stol svetega Edvarda) je prestol, na katerem sedijo britanski vladarji, ko si na glavo nadenejo krono. Hranijo ga v opatiji in od leta 1308 se uporablja pri vseh kronanjih. Od leta 1301 do leta 1996 (razen leta 1950, ko so ga za kratek čas ukradli škotski nacionalisti) je bil na stolu tudi kamen Scone, na katerem so kronani škotski kralji. Čeprav kamen zdaj hranijo na Škotskem, ga bodo ob prihodnjih kronanjih za trenutek kronanja za kratek čas vrnili na stol svetega Edvarda.
Učno središče
Do 19. stoletja je bil Westminster tretji sedež učenosti poleg Oxforda in Cambridgea. Tu je bila prevedena prva tretjina Stare in zadnja polovica Nove zaveze Biblijekralja Jamesa. V 20. stoletju je bila tu sestavljena tudi Nova angleška biblija.
Omembe vredno
- V opatiji se nahaja Westminstrska retabula, najstarejša znana oltarna slika s ploščami v Angliji. V sedemdesetih letih 12. stoletja so jo naslikali nekateri Plantagenetovi dvorni slikarji, verjetno za glavni oltar. Verjetno jo je podaril Henrik III. angleški kot del svoje gotske preureditve opatije. Slika se je ohranila le zato, ker je bila med 16. in 19. stoletjem vgrajena v pohištvo, velik del slike pa je bil poškodovan tako, da je ni bilo mogoče restavrirati. Po mnenju nekega strokovnjaka je "westminstrska tabla kljub vsemu ranjenemu stanju najboljša tabelna poslikava svojega časa v zahodni Evropi".
- V opatiji so "najstarejša vrata v Veliki Britaniji".
Hranjenje pet tisočih ; eden od bolje ohranjenih delov oltarne slike
Sorodne strani
- Seznam območij svetovne dediščine v Združenem kraljestvu
- Pesniški kotiček
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Westminstrska opatija?
O: Westminstrska opatija je velika in znana anglikanska cerkev v Westminstru v Londonu.
V: Kdo je pokopan v Westminstrski opatiji?
O: Westminstrska opatija je pokopališče številnih kraljev in kraljic, vključno s svetiščem Edvarda Izpovednika.
V: Kakšen je pomen Westminstrske opatije?
O: Westminstrska opatija je kraj, kjer se od njene izgradnje dalje odvijajo kronanja angleških kraljev in kraljic.
V: Kdaj je bila Westminstrska opatija zgrajena?
O: Sedanjo zgradbo Westminstrske opatije je začel graditi Henrik III. leta 1245.
V: Kakšen je status Westminstrske opatije?
O: Westminstrska opatija ima status kraljevega posebnega kraja, kar pomeni, da je kraj čaščenja neposredno pod jurisdikcijo britanskega monarha in ne pod škofom.
V: Ali je Westminstrska opatija katedrala?
O: Tehnično gledano Westminstrska opatija ni katedrala, čeprav v praksi velja za katedralo.
V: Kaj spada na Unescov seznam svetovne dediščine, katerega del je Westminstrska opatija?
O: Westminstrska opatija in njena majhna župnijska cerkev Svete Margarete sta del Unescove svetovne dediščine, ki vključuje tudi Westminstrsko palačo.
