Westminstrska opatija je velika in znana anglikanska cerkev v Westminstru v Londonu. Je svetišče Edvarda Izpovednika ter pokopališče številnih kraljev in kraljic. Odkar je bila zgrajena, je kraj, kjer potekajo kronanja angleških kraljev in kraljic. Sedanja zgradba izvira iz leta 1245, ko jo je začel graditi Henrik III., ki je želel obnoviti cerkev v veličastnem gotskem slogu kot kraj poklona Edvardu Izpovedniku.
Zgodovina in arhitektura
Najzgodnejša cerkev na tem mestu izhaja iz časa anglosaksonske vladavine in je bila povezana s palačo ob Temzi. V 11. stoletju je Edvard Izpovednik zgradil versko skupnost, ki je postala pomembno svetišče in kraj kraljevih ceremonij. Večino današnje zgradbe je leta 1245 po naročilu Henrika III. začel graditi poimenovani v gotskem slogu; delo se je nadaljevalo še več stoletij. Najbolj znana poznejša gradbena pridobitev je Henrikova (oz. Henriev) kapela, znana kot Henry VII's Lady Chapel, polna bogato okrašenih nagrobnikov in primerkov pozne gotike. Zahodne stolpe, ki dajejo opatiji prepoznavno silhueto, je v zgodnjem 18. stoletju dokončal arhitekt Nicholas Hawksmoor.
Kraljevska kronanja, obredi in St Edward's Chair
Westminstrska opatija je že od srednjega veka osrednje prizorišče britanskih kronanj; prvi po normanskem osvajalcu dokumentiran kronanje v opatiji je bilo kronanje Viljema Osvajalca leta 1066. Za kronanja se uporablja znameniti kronalni stol, znan kot St Edward's Chair (kraljevski stol), ki ga je dal narediti konec 13. stoletja kralj Edvard I. in vanj umestil tudi tako imenovani Kamen usode (Stone of Scone). Poleg kronanj so v opatiji potekali tudi pomembni državni pogrebi, spominski dogodki in tudi nekateri kraljevski poroki (denimo poroka vojvode in vojvodinje Cambriške leta 2011).
Grobnice, spomeniki in Pesnikov kot
V opatiji je veliko kraljevskih grobnic in spomenikov, hkrati pa tudi številna pokopališča in spominska mesta znanih pisateljev, znanstvenikov in umetnikov. Eden najbolj javno znanih grobov je grobnica Neznani bojevnik, ki simbolizira spomin na padle v prvi svetovni vojni.
Med najbolj znanimi osebnostmi, ki so pokopane ali spominsko počaščene v opatiji, so na primer:
- kralji in kraljice iz različnih obdobij (npr. Edvard Izpovednik kot sveti zaščitnik opatije, Tudorji v Henry VII kapeli),
- pomembni znanstveniki in misleci, kot so Isaac Newton in Charles Darwin,
- veliki pisatelji in pesniki, zlasti v tako imenovanem »Pesnikovem kotu« (Poets' Corner), kjer sta med drugimi spominjena Geoffrey Chaucer in Rudyard Kipling,
- v novejšem času so bili v opatiji pokopani ali počaščeni tudi znanstveniki, kot je Stephen Hawking.
Status Royal Peculiar in cerkveno delovanje
Opatija ima status kraljevega posebnega območja (Royal Peculiar). To pomeni, da gre za bogoslužje, ki je neposredno pod jurisdikcijo britanskega monarha in ne škofa. Ta institucija izhaja iz anglosaških časov, ko so bile nekatere cerkve neposredno povezane z monarhom. Tehnično gledano to ni katedrala, čeprav se v praksi pogosto obravnava kot ena najpomembnejših cerkvenih ustanov v Angliji. Opatijo upravlja dekan (Dean of Westminster) in njeni člani se ukvarjajo z rednimi bogoslužji, državnimi slovesnostmi in gostitvijo obiskovalcev.
UNESCO in varstvo dediščine
Unescovem seznamu svetovne dediščine je skupaj s Westminstrsko palačo in majhno župnijsko cerkvijo svete Margarete (St Margaret's Church) vključen tudi kompleks opatije. Ta zaščita poudarja zgodovinsko, arhitekturno in kulturno vrednost celotnega območja ter zagotavlja ukrepe za ohranjanje in skrb za spomenike.
Obiskovalci in dostopnost
Westminstrska opatija je aktivna cerkev z rednimi bogoslužji, hkrati pa velja za eno najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Londonu. Obiskovalci lahko obiščejo notranjost, si ogledajo pomembne grobnice, pesnikov kotiček, Henry VII kapelo ter številne umetniške in zgodovinske podrobnosti. Za javnost so običajno na voljo vodeni ogledi, izobraževalne razstave in informativni materiali; pri obiskih je treba upoštevati tudi bogoslužni urnik in posebne državne dogodke, ki lahko omejijo dostop do prostora.
