Reševanje konfliktov

Na podlagi kulture

Reševanje konfliktov je tako v poklicni praksi kot na akademskem področju zelo občutljivo na kulturno ozadje. V zahodnih kulturnih okoljih, kot sta Kanada in Združene države Amerike, uspešno reševanje sporov običajno vključuje spodbujanje komunikacije med udeleženci spora in reševanje problemov, ki zadovoljujejo njihove temeljne potrebe. V teh razmerah reševalci konfliktov pogosto govorijo o iskanju rešitve "win-win" ali vzajemno zadovoljujočega scenarija za vse vpletene (glej Fisher in Ury (1981), Getting to Yes). V številnih nezahodnih kulturnih okoljih, kot so Afganistan, Vietnam in Kitajska, je prav tako pomembno poiskati rešitve, ki bodo koristile vsem, vendar je lahko pot do njih zelo različna. V teh okoljih se lahko neposredna komunikacija med udeleženci spora, ki izrecno obravnava sporna vprašanja, dojema kot zelo nesramna, kar poslabša konflikt in zavleče rešitev. Namesto tega je lahko smiselno vključiti verske, plemenske ali skupnostne voditelje, posredovati težke resnice posredno prek tretje osebe in dajati predloge prek zgodb (glej David Augsberger (1992), Conflict Mediation Across Cultures). Medkulturne spore je pogosto najtežje reševati, saj so lahko pričakovanja sprtih strani zelo različna in je veliko priložnosti za nesporazume.

Pri živalih

Razreševanje konfliktov so preučevali tudi pri nečloveških vrstah, kot so psi, mačke, opice, kače, sloni in primati (glej Frans de Waal, 2000). Agresija je pogostejša med sorodniki živali in znotraj skupine kot med skupinami. Vendar pa so bili primati v obdobju po agresivnem incidentu namesto ustvarjanja razdalje med posamezniki bolj intimni. Te intimnosti so bile sestavljene iz negovanja in različnih oblik telesnega stika. Stresni odzivi, kot je povečan srčni utrip, se po teh spravnih signalih običajno zmanjšajo. Različne vrste primatov, pa tudi številne druge vrste, ki živijo v skupinah, kažejo različne vrste spravnega vedenja. Reševanje konfliktov, ki ogrožajo interakcijo med posamezniki v skupini, je nujno za preživetje, zato ima močno evolucijsko vrednost. Te ugotovitve so v nasprotju s prejšnjimi obstoječimi teorijami o splošni funkciji agresije, tj. ustvarjanju prostora med posamezniki (ki jo je prvi predlagal Konrad Lorenz), za katero se zdi, da bolj velja za konflikte med skupinami kot znotraj njih.

Poleg raziskav na primatih začenjajo biologi raziskovati tudi spravo pri drugih živalih. Do nedavnega je bila literatura, ki je obravnavala usklajevanje pri živalih, ki niso primat, sestavljena iz anekdotičnih opažanj in zelo malo kvantitativnih podatkov. Čeprav je bilo miroljubno vedenje po konfliktu dokumentirano že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je Rowell šele leta 1993 prvič izrecno omenil spravo pri divjih ovcah. Od takrat je bila sprava dokumentirana pri pegastih hijenah, levih, delfinih, pritlikavih mangustah, domačih kozah in domačih psih.

Kariera

Reševanje konfliktov je vse bolj razširjeno področje poklicne prakse tako v ZDA kot po svetu. Zaradi naraščajočih stroškov konfliktov se vse pogosteje uporabljajo tretje osebe, ki so lahko za reševanje konfliktov arbitri, mediatorji, posredniki in varuhi človekovih pravic ali strokovnjaki za reševanje konfliktov. Organizacije za pomoč in razvoj so v svoje ekipe vključile strokovnjake za vzpostavljanje miru. Tudi številne večje mednarodne nevladne organizacije so zaznale naraščajočo potrebo po zaposlovanju strokovnjakov, usposobljenih za analizo in reševanje konfliktov. Poleg tega je ta širitev področja povzročila potrebo po strokovnjakih za reševanje konfliktov, ki bi delali v različnih okoljih, na primer v podjetjih, sodnih sistemih, vladnih agencijah neprofitnih organizacijah, vladnih agencijah in izobraževalnih ustanovah, ki delujejo po vsem svetu.

Izobraževanje

Univerze po vsem svetu ponujajo študijske programe, ki se nanašajo na raziskovanje, analizo in prakso konfliktov. Na Fakulteti za industrijske in delovne odnose Univerze Cornell deluje Scheinmanov inštitut za reševanje konfliktov, ki ponuja dodiplomsko, podiplomsko in strokovno usposabljanje na področju reševanja konfliktov. Dodatni podiplomski programi so na voljo na Univerzi Georgetown, Eastern Mennonite University in Trinity College Dublin. Inštitut za analizo in reševanje konfliktov Univerze George Mason ponuja dodiplomske, certifikatne in magistrske programe za analizo in reševanje konfliktov ter doktorski program iz filozofije konfliktov in reševanja konfliktov. Številni študenti, ki končajo doktorski program, se zaposlijo kot raziskovalci, teoretiki, analitiki, oblikovalci politik in profesorji v visokem šolstvu.

Fundacija Pax Ludens s sedežem na Nizozemskem je organizacija, ki pripravlja simulacije reševanja sporov po scenariju mednarodnih odnosov, da bi študentom pomagala spoznati zapletenost nastanka sporov v svetu mednarodne politike.

Reševanje konfliktov je v pedagoški stroki v Združenem kraljestvu vedno bolj zanimivo področje, saj učitelji in učenci spoznavajo mehanizme, ki vodijo v agresivno delovanje, in mehanizme, ki vodijo v mirno reševanje.

V številnih šolah v Združenem kraljestvu je reševanje sporov postalo sestavni del programa SEAL (Socialni in čustveni vidiki učenja), saj se ujema z načeli SEAL za razvijanje socialnih veščin in razumevanje lastnih čustev.

V Indiji magistrski študij analize konfliktov in vzpostavljanja miru ponuja Center za mir Nelsona Mandele na univerzi Jamia Millia Islamia v New Delhiju.

Sorodne strani

• Reševanje sporov
• Sodelovalno pravo
• Kolektivna razveza zakonske zveze
• Dialog
• Družinska terapija
• Medosebna komunikacija
• Mediacija
• Pogajanja
• Talaq - zadnji korak v zakonu v islamski sodni praksi.