Mohandas Karamčand Gandhi (hindi: मोहनदास करमचन्द गांधी; gudžaratsko: મોહનદાસ કરમચંદ ગાંધી; sindhi:محاتما گاندهي; 2. oktober 1869 – 30. januar 1948) je bil vodilna osebnost boja za neodvisnost Indije pod britansko oblastjo in uveljavil filozofijo nenasilja kot politično orodje. Pogosteje ga imenujejo Mahatma Gandhi; mahatma je častno ime, ki v sanskrtu pomeni "velika duša" ali "častitljiv". Prvič so ga tako imenovali v Južni Afriki okoli leta 1914; v Indiji je ta naziv še dodatno populariziral Rabindranath Tagore. V domovini ga pogosto kličejo tudi Bapu (gudžaratsko ljubkovalno ime za "očeta", "papa"). Polno ime je Mohandas Karam Chand Gandhi.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Gandhi se je rodil v majhnem mestu Porbandar v gudžaratski družini. Po osnovnem izobraževanju je odšel v London, kjer je študiral pravo. Po vrnitvi v Indijo je sprva poskušal z odvetniško prakso, vendar ni bil več uspešen. Leta 1893 se je odpraviti v Južno Afriko, kjer je dolgo deloval in se srečeval z rasno diskriminacijo, kar je močno vplivalo na njegovo politično preobrazbo.

Južna Afrika in vznik satjāgrahe

V Južni Afriki je Gandhi razvil in preizkusil svojo politično metodo: satyāgraha (miroljubno, nekonformistično nasprotovanje z vztrajanjem pri resnici). Tam je organiziral indijsko skupnost proti rasnim zakonom in krivicam, s čimer je pridobil izkušnje pri organizaciji množic, bojevanju z obsojanjem nasilja in pri taktikah, kot so stavke, protestne procesije in državniško nesodelovanje.

Vrnitev v Indijo in vodstvo v gibanju za neodvisnost

Po vrnitvi v Indijo je Gandhi postal osrednja figura gibanja za svobodo. Zastopal je načela nenasilja in državljanskega nepokorščinskega delovanja ter združeval različne družbene sloje — delavce, kmete, ženske in nižje kaste — v skupen boj proti britanski oblasti.

Metode in načela

Gandhijeva politika je temeljila na:

  • Ahimsa (nenasilje) – moralno načelo odpovedi nasilju v besedi in dejanju;
  • Satyagraha – aktivno, vendar nenasilno nasprotovanje nepravičnosti;
  • preprost življenjski slog, samozadostnost (spodbujanje predenja na charkhi), posta kot oblika moralnega prepričevanja in očiščevanja;
  • učinkovito množično organiziranje, kampanje državljanske nepokorščine in gospodarski boj (boykoti britanskih izdelkov, predvsem soli).

Glavne kampanje in dogodki

Med najbolj znanimi dejanji so:

  • gibanje nesodelovanja (1920–1922), ki je uklonilo množice k bojkotu britanskih institucij in proizvodov;
  • Solni pohod (Salt March) 1930 — simbolična in praktična akcija proti britanskemu monopolu na sol, ki je pritegnila svetovno pozornost;
  • gibanje za državljansko nepokorščino in več valov protesta v 1930‑ih;
  • gibanje "Quit India" 1942 — zahteva po takojšnjem odhodu Britancev iz Indije med drugo svetovno vojno.

Vloga pri delitvi in neodvisnosti

Gandhi je močno zagovarjal enotno, večversko Indijo in nasprotoval delitvi na Indijo in Pakistan. Kljub temu je leta 1947 prišlo do delitve, ki jo je spremljalo množično nasilje in prisilne selitve. Gandhi je v zadnjih letih svojega življenja poskušal pomiriti verske spore z dolgimi postmi in prizadevanji za spravo med hindujci in muslimani.

Smrt in zapuščina

30. januarja 1948 ga je ubil Nathuram Godse, pripadnik hinduistične nacionalistične skupine, ki je nasprotoval Gandhijevem pristopu. Po smrti mnogi v Indiji štejejo Gandhija za mučenca naroda. Njegove metode nenasilnega odpora so vplivale na voditelje po vsem svetu, kot so Martin Luther King Jr., Nelson Mandela in drugi, ki so uporabili podobne taktike pri svojih gibanjih za državljanske pravice in svobodo.

Dediščina in pomen danes

Gandhijevo učenje še vedno navdihuje aktiviste, filozofe in politične voditelje. Njegova skrb za človekovo dostojanstvo, enakost in preprost način življenja je postala del svetovnega diskurza o miru in socialni pravičnosti. Hkrati je njegova zapuščina predmet razprav in kritik — obtožbe o pogledu na rasne odnose v mladih letih v Južni Afriki, stališčih glede kast in nekaterih taktikah so predmet zgodovinskih preučevanj in debat.

Gandhi ostaja ključen simbol nenasilnega odpora in primer, kako osebne vrednote in etika lahko usmerjajo množične politične spremembe. Bil je eden najpomembnejših ljudi, ki so sodelovali v gibanju za neodvisnost Indije. Bil je nenasilen aktivist, ki je vodil gibanje za neodvisnost z nenasilnimi protesti.