Marie Curie – biografija: pionirka radioaktivnosti in prva z dvema Nobelovkama

Maria Salomea Skłodowska‑Curie (Marie Curie) (7. november 1867 – 4. julij 1934) je bila poljska fizičarka, kemičarka in feministka, ki je pionirsko raziskovala radioaktivnost. Bila je prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado, prva ženska profesorica na Univerzi v Parizu in prva oseba, ki je prejela dve Nobelovi nagradi — edina oseba, ki je osvojila Nobelovo nagrado v dveh različnih znanstvenih disciplinah.

Rana leta in izobrazba

Marie Curie se je rodila v Varšavi v času, ko je bila Poljska pod vplivom ruskega cesarstva. Njeni starši so bili učitelji; že v mladosti se je izkazovala kot nadarjena učenka. Zaradi omejitev, ki so jih imele ženske pri uradnem šolstvu, je bila vključena v neformalno izobraževanje (t. i. Letna univerza). Leta 1891 se je preselila v Pariz, kjer je študirala na Sorboni in nadaljevala raziskave fizike in kemije.

Glavne znanstvene odkritja

V Parizu je Marie sodelovala z možem Pierrom Curiejem. Preučevala je sevanja, najprej opazovana pri uranovih spojinah, in za opis pojava uvedla izraz radioaktivnost. Skupaj z Pierrom je leta 1898 odkrila dve novi elementni snovi: polonij (imenovan po Poljski) in radij. Kasneje sta uspela izolirati radijeve spojine in proučiti njegovo naravo ter lastnosti.

Nobelovi nagradi

Za svoje raziskave sevanja je Marie Curie leta 1903 prejela Nobelovo nagrado za fiziko, ki jo je delila s Pierrom Curiejem in Henri Becquerel. Leta 1911 je prejela drugo Nobelovo nagrado, tokrat za kemijo, za odkritje elementov radija in polonija in za ločitev radija v čisti obliki ter za proučevanje njegovih spojin.

Delo v času prve svetovne vojne

Med prvo svetovno vojno je Curie organizirala mobilne rentgenske enote in izobraževala osebje za uporabo rentgenskih aparatov, s čimer je reševala življenja ranjenih na fronti. Te majhne enote so bile znane kot "petite Curies" in so pomembno prispevale k zdravstveni oskrbi vojakov.

Osebno življenje in zapuščina

Marie se je leta 1895 poročila s Pierrom Curiejem; njuna hčerka Irène Joliot‑Curie je kasneje prav tako prejela Nobelovo nagrado za kemijo (1935) skupaj s soprogom Frédéricom Joliotjem. Marie je bila izjemno vztrajna pri svojem delu kljub številnim oviram, s katerimi so se soočale ženske v znanosti tiste dobe. Ustanovila je in vodila Radijev inštitut (Institut du Radium) v Parizu, katerega delo je še dolgo nadaljevalo raziskave radioaktivnosti in medicinskih aplikacij.

Smrt in zdravje

Marie Curie je zaradi dolgotrajne izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju utrpela hudo obliko aplastične anemije. Umrla je 4. julija 1934. Veliko njenih zapiskov in osebnih predmetov je ostalo močno radioaktivnih še dolgo po njeni smrti.

Glavni dosežki (povzetek)

Uvedla pojem radioaktivnost in pionirsko proučevala radioaktivne snovi.
Odkritje elementov polonija in radija.
Prva ženska Nobelova nagrajenka; prva oseba z dvema Nobelovkama (fizika 1903, kemija 1911).
Prva ženska profesorica na Univerzi v Parizu.
Organizacija medicinske rentgenoskopije med prvo svetovno vojno.

Marie Curie je zapustila izjemno znanstveno in družbeno zapuščino: njeno delo je bilo temelječe za razvoj moderne fizike, radiologije in jedrske kemije ter je odprlo pot številnim ženskam v znanosti. Njene raziskave in ustanove, kot je Institut du Radium, so še dolgo po njej nadaljevale delo na področju raziskav sevanja in njegove uporabe v medicini.

Umrla je zaradi prevelike izpostavljenosti sevanju v svojem laboratoriju, saj ni imela zaščite pred učinki sevanja.

Zgodnje življenje

Curiejeva se je rodila 7. novembra 1867 v Varšavi na Poljskem. Tam je živela do svojega 22. leta. Njeno prvotno ime je bilo Maria. Marie Curie je bila peti otrok v družini. Pri desetih letih ji je umrla sestra Zofia. Njena mati je umrla dve leti pozneje. njen oče je bil učitelj matematike. Umrl je, ko je bila stara 11 let. Kot mlado dekle se je zanimala za fiziko. Bila je najboljša v svojem srednješolskem razredu. Maturirala je pri 15 letih. Marie je postala učiteljica, da je lahko zaslužila denar za šolanje v Parizu v Franciji. Na Poljskem je obiskovala tudi neakreditirano visoko šolo. Nazadnje je zapustila Poljsko in odšla v Francijo pod imenom "Marie", potem ko ji je ena od starejših sester dala priložnost. V Parizu je pridobila višjo stopnjo izobrazbe in opravila pomembno znanstveno delo. Ustanovila je inštituta Curie v Parizu in Varšavi.

Kariera fizika

Curiejeva je naredila veliko velikih stvari. Z možem sta ustvarila teorijo radioaktivnosti (izraz, ki sta ga uvedla z možem Pierrom Curiejem). Našla sta različne načine za ločevanje radioaktivnih izotopov in odkrila dva nova elementa: radij in polonij. Izraz polonij je dobil ime po Poljski, njeni domovini. Svoje študije radioaktivnosti je uporabila za razvoj novega zdravila za zdravljenje raka. Pri tem zdravljenju je uporabljala radioaktivne izotope. Bila je prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado. Bila je prva oseba, ki je prejela dve Nobelovi nagradi

Odkritje radija

Curiejeva je odkrila radij. Je ena najbolj radioaktivnih in nevarnih kovin. To odkritje je delila s Pierrom Curiejem in Gustavom Bemontom. Vsi trije so radij odkrili leta 1898. Odkrila sta ga pri uporabi uranove rude. Ta je oddajala veliko sevanja. Odločili so se, da ne izvira le iz urana. Skupina je v uranu našla radij. Radij se zdaj uporablja za veliko različnih stvari. Zdravniki so ga na primer uporabljali za uničevanje rakavih celic. Radij so našli v barvah in urah. Številni delavci, ki so izdelovali izdelke, ki so vsebovali radij, so zboleli za rakom na kosteh.

Osebno življenje

Čeprav je Curiejeva postala francoska državljanka, ni nikoli izgubila svoje poljske identitete. Leta 1893 je diplomirala kot prva v razredu. Leto pozneje je pridobila magisterij iz matematike. Kasneje je na mestni šoli za industrijsko fiziko in kemijo spoznala svojega moža Pierra. Poročila sta se julija 1895, že po enem letu. Skupaj sta začela tudi sodelovati pri znanstvenih odkritjih. Marie in Pierre sta imela prvo hčerko Ireno leta 1897. Druga hči, Eva, se je rodila leta 1904. Pierre je umrl 19. aprila 1906, ko ga je povoz s konjsko vprego povozil.

Zbiranje sredstev

Po vojni je Marie začela zbirati denar za bolnišnico. Bolnišnica je zbirala denar za raziskave sevanja. Povabili so jo na potovanje po Združenih državah, da bi priporočila in pospešila svoj projekt. Leta 1921 je odplula v Združene države Amerike. Zbrala je dovolj denarja in opreme za nov laboratorij. Nato je začela govoriti na srečanjih, da bi zbrala več denarja, in postala slavna osebnost. Podpirala je tudi svetovni mir, saj je bila članica sveta Lige narodov.

Smrt

V dvajsetih letih 20. stoletja je Curiejeva in številni njeni sodelavci začeli trpeti za simptomi raka. Curiejeva je začela izgubljati vid. Operacije sive mrene, s katerimi so ji poskušali vrniti vid, niso pomagale. Curiejeva je vedela, da bi element (radij), ki ga je odkrila, lahko povzročal te simptome, vendar tega ni želela priznati ne sebi ne drugim. V začetku tridesetih let 20. stoletja se je Curiejevo zdravje začelo hitro slabšati. Zdravniki so ji diagnosticirali perniciozno anemijo. Perniciozna anemija je slabokrvnost, ki se pojavi, kadar je nekdo preveč izpostavljen sevanju. Zdravniki javnosti in Curiejevi sami niso povedali, kaj se dogaja. 4. julija 1934 je pri 66 letih umrla v sanatoriju v francoskih Alpah. Pokopali so jo poleg njenega moža v Sceauxu v Franciji. Marie Curie je bila fizičarka in kemičarka, najbolj znana po svojem delu na področju radioaktivnosti; odkrila pa je tudi elementa polonij in radij. Prejela je dve Nobelovi nagradi - eno za fiziko, ki jo je prejela skupaj z možem in Henrijem Becquerelom, in drugo za kemijo - in bila prva oseba, ki je prejela dve Nobelovi nagradi. Še vedno je ena od štirih ljudi (poleg Linusa Paulinga, Johna Bardeena in Fredericka Sangerja), ki jim je to uspelo. Curiejeva je zaslužna za vzpostavitev teorije radioaktivnosti, žal pa je nevede odkrila tudi usodne učinke radioaktivnosti na zdravje; umrla je 4. julija 1934 zaradi aplastične anemije, ki jo je povzročila izpostavljenost sevanju.