Frederick Sanger OM CH CBE FRS FAA (/ˈsæŋər/; 13. avgust 1918 - 19. november 2013) je bil angleški biokemik. Bil je znan po izjemnih metodah za določanje zaporedij beljakovin in nukleinskih kislin, zaradi katerih velja za enega izmed pionirjev molekularne biologije in molekularne genetike.

Sanger je dvakratni Nobelov nagrajenec za kemijo, edini, ki mu je to uspelo prav v tej kategoriji. Sanger je četrta oseba, ki je prejela dve Nobelovi nagradi, samostojno ali v tandemu z drugimi (med predhodniki so bili Marie Curie, Linus Pauling in John Bardeen).

Glavni prispevki in dosežki

  • Določanje zaporedja beljakovin: Sanger je razvil metode za označevanje in identifikacijo N-terminalnih aminokislin ter tehnike za določanje celotnega zaporedja peptidov. Z uporabo teh metod je dosegel popolno določitev zaporedja inzulina, kar je predstavljalo prvo popolno zaporedje proteinske molekule. Za to delo je prejel Nobelovo nagrado za kemijo leta 1958 "za svoje delo na področju strukture proteinov, zlasti inzulina".
  • Metoda dideoksi (Sangerjeva metoda) za sekvenciranje DNK: Kasneje je razvil metodo zaporednega določanja nukleotidnega zaporedja z uporabo dideoksinukleotidov (chain-termination), znano kot Sangerjevo sekvenciranje. Ta metoda je postala temeljna tehnika za določanje dolžine in zaporedja DNA v naslednjih desetletjih in je bila ključna pri številnih projektih, vključno z začetnimi fazami Human Genome Project.
  • Pomen za molekularno biologijo: Metode, ki jih je razvil, so omogočile natančno analizo proteinov in genov, s čimer je bil vzpostavljen most med kemijo in genetiko. Njegovo delo je pomembno pospešilo razumevanje strukture in funkcije bioloških molekul ter omogočilo razvoj sodobne bioinformatike in biotehnologije.

Kratka biografija in delovanje

Rojen je bil v Angliji in je študiral naravoslovje ter se specializiral za biokemijo. Večino svoje znanstvene kariere je opravil v Cambridgeu, kjer je deloval v raziskovalnih laboratorijih Medicinskega raziskovalnega sveta in pozneje v znanih ustanovah, kot je Medical Research Council Laboratory of Molecular Biology. Znano je, da je bil praktičen raziskovalec, ki je rad ostal v laboratoriju in si prizadeval za enostavne, zanesljive in široko uporabne metode. Bil je tudi znan po skromnosti in po tem, da je rezultate svojih raziskav objavljal in jih ni skušal komercializirati preko patentov.

Nagrade, priznanja in zapuščina

Poleg Nobelovih nagrad je Sanger prejel številna priznanja in akademske časti (med drugim so navedene oznake OM, CH, CBE, FRS in FAA). Njegove metode so močno vplivale na razvoj molekularne biologije, genetike in medicine; Sangerjevo sekvenciranje je bilo dolgo časa standard za natančno določanje zaporedij DNA, dokler ga niso v zadnjih desetletjih nadomestile in dopolnile metode hitrega (next-generation) sekvenciranja.

Leta 1980 sta si Walter Gilbert in Sanger razdelila polovico nagrade za kemijo "za prispevke v zvezi z določanjem zaporedij baz v nukleinskih kislinah". Drugo polovico je prejel Paul Berg "za temeljne študije biokemije nukleinskih kislin s posebnim poudarkom na rekombinantni DNK". Sanger je tako postal eden najbolj cenjenih in vplivnih znanstvenikov 20. stoletja.

Osebno in poznejše življenje

Sanger je znan tudi po svoji umirjeni osebnosti, predanosti znanosti in pripravljenosti pomagati sodelavcem in študentom. Po upokojitvi je živel umirjeno življenje, še vedno cenjen kot svetovalec in vzor v znanstveni skupnosti. Umrl je 19. novembra 2013 v 95. letu starosti; njegova zapuščina pa živi naprej v metodah in spoznanjih, ki so omogočila moderno genomiko in številne aplikacije v medicini, kmetijstvu in biotehnologiji.