Frederick Sanger: angleški biokemik, edini dvakratni Nobelov nagrajenec za kemijo
Frederick Sanger: edinstven angleški biokemik, edini dvakratni Nobelov nagrajenec za kemijo — pionir določanja zaporedij proteinov in DNK.
Frederick Sanger OM CH CBE FRS FAA (/ˈsæŋər/; 13. avgust 1918 - 19. november 2013) je bil angleški biokemik. Bil je znan po izjemnih metodah za določanje zaporedij beljakovin in nukleinskih kislin, zaradi katerih velja za enega izmed pionirjev molekularne biologije in molekularne genetike.
Sanger je dvakratni Nobelov nagrajenec za kemijo, edini, ki mu je to uspelo prav v tej kategoriji. Sanger je četrta oseba, ki je prejela dve Nobelovi nagradi, samostojno ali v tandemu z drugimi (med predhodniki so bili Marie Curie, Linus Pauling in John Bardeen).
Glavni prispevki in dosežki
- Določanje zaporedja beljakovin: Sanger je razvil metode za označevanje in identifikacijo N-terminalnih aminokislin ter tehnike za določanje celotnega zaporedja peptidov. Z uporabo teh metod je dosegel popolno določitev zaporedja inzulina, kar je predstavljalo prvo popolno zaporedje proteinske molekule. Za to delo je prejel Nobelovo nagrado za kemijo leta 1958 "za svoje delo na področju strukture proteinov, zlasti inzulina".
- Metoda dideoksi (Sangerjeva metoda) za sekvenciranje DNK: Kasneje je razvil metodo zaporednega določanja nukleotidnega zaporedja z uporabo dideoksinukleotidov (chain-termination), znano kot Sangerjevo sekvenciranje. Ta metoda je postala temeljna tehnika za določanje dolžine in zaporedja DNA v naslednjih desetletjih in je bila ključna pri številnih projektih, vključno z začetnimi fazami Human Genome Project.
- Pomen za molekularno biologijo: Metode, ki jih je razvil, so omogočile natančno analizo proteinov in genov, s čimer je bil vzpostavljen most med kemijo in genetiko. Njegovo delo je pomembno pospešilo razumevanje strukture in funkcije bioloških molekul ter omogočilo razvoj sodobne bioinformatike in biotehnologije.
Kratka biografija in delovanje
Rojen je bil v Angliji in je študiral naravoslovje ter se specializiral za biokemijo. Večino svoje znanstvene kariere je opravil v Cambridgeu, kjer je deloval v raziskovalnih laboratorijih Medicinskega raziskovalnega sveta in pozneje v znanih ustanovah, kot je Medical Research Council Laboratory of Molecular Biology. Znano je, da je bil praktičen raziskovalec, ki je rad ostal v laboratoriju in si prizadeval za enostavne, zanesljive in široko uporabne metode. Bil je tudi znan po skromnosti in po tem, da je rezultate svojih raziskav objavljal in jih ni skušal komercializirati preko patentov.
Nagrade, priznanja in zapuščina
Poleg Nobelovih nagrad je Sanger prejel številna priznanja in akademske časti (med drugim so navedene oznake OM, CH, CBE, FRS in FAA). Njegove metode so močno vplivale na razvoj molekularne biologije, genetike in medicine; Sangerjevo sekvenciranje je bilo dolgo časa standard za natančno določanje zaporedij DNA, dokler ga niso v zadnjih desetletjih nadomestile in dopolnile metode hitrega (next-generation) sekvenciranja.
Leta 1980 sta si Walter Gilbert in Sanger razdelila polovico nagrade za kemijo "za prispevke v zvezi z določanjem zaporedij baz v nukleinskih kislinah". Drugo polovico je prejel Paul Berg "za temeljne študije biokemije nukleinskih kislin s posebnim poudarkom na rekombinantni DNK". Sanger je tako postal eden najbolj cenjenih in vplivnih znanstvenikov 20. stoletja.
Osebno in poznejše življenje
Sanger je znan tudi po svoji umirjeni osebnosti, predanosti znanosti in pripravljenosti pomagati sodelavcem in študentom. Po upokojitvi je živel umirjeno življenje, še vedno cenjen kot svetovalec in vzor v znanstveni skupnosti. Umrl je 19. novembra 2013 v 95. letu starosti; njegova zapuščina pa živi naprej v metodah in spoznanjih, ki so omogočila moderno genomiko in številne aplikacije v medicini, kmetijstvu in biotehnologiji.
Poznejše življenje
Sanger se je leta 1983 upokojil na svojem domu Far Leys v kraju Swaffham Bulbeck pri Cambridgeu.
Leta 1992 sta sklad Wellcome Trust in Svet za medicinske raziskave ustanovila Sangerjev center (zdaj Sangerjev inštitut), poimenovan po njem. Inštitut se nahaja na območju Wellcome Trust Genome Campus v bližini Hinxtona, le nekaj kilometrov od Sangerjevega doma. John Sulston, ustanovitelj inštituta, je Sangerja prosil, da bi se center lahko imenoval v njegovo čast. Sanger se je strinjal, vendar je opozoril: "Naj bo dobro." Center je 4. oktobra 1993 odprl sam Sanger, v njem pa je bilo zaposlenih manj kot 50 ljudi. Inštitut ima zdaj vodilno vlogo pri sekvenciranju človeškega genoma. Inštitut ima zdaj več kot 900 zaposlenih in je eden največjih genomskih raziskovalnih centrov na svetu.
Čeprav še vedno ne mara nasilja, je izgubil svojo kvekersko vero in se označuje za agnostika. V intervjuju, objavljenem v časopisu Times leta 2000, je Sanger dejal: "Moj oče je bil predan kveker in jaz sem bil vzgojen kot kveker in zanje je resnica zelo pomembna. Od teh prepričanj sem se oddaljil - človek seveda išče resnico, vendar zanjo potrebuje dokaze. Tudi če bi želel verjeti v Boga, bi mi bilo to zelo težko. Potreboval bi dokaze."
Ponudbo za viteški naziv je zavrnil, ker ni želel, da bi ga naslavljali z "gospod", pozneje pa je sprejel podelitev reda za zasluge.
Leta 2007 je Britansko biokemijsko društvo dobilo donacijo sklada Wellcome Trust za katalogizacijo in ohranitev 35 laboratorijskih zvezkov, v katere je Sanger zapisoval svoje izjemne raziskave med letoma 1944 in 1983. Revija Science je ob poročanju o tem zapisala, da Sanger, "najbolj samovšečna oseba, ki bi jo lahko srečali", zdaj preživlja čas na svojem domu v Cambridgeshiru, kjer se ukvarja z vrtnarjenjem.
Smrt
Sanger je umrl 19. novembra 2013 na svojem domu v Cambridgeu v Angliji, star 95 let. Trenutno je v pripravi njegova znanstvena biografija, ki bo objavljena leta 2014.


Inštitut Sanger
Vprašanja in odgovori
V: Kako je polno ime Fredericka Sangerja?
O: Frederick Sanger OM CH CBE FRS FAA.
V: Kdaj se je rodil?
O: Rodil se je 13. avgusta 1918.
V: Koliko Nobelovih nagrad je prejel?
O: Dobil je dve Nobelovi nagradi za kemijo, kar je edina oseba, ki ji je to uspelo.
V: Za kaj je prejel prvo Nobelovo nagrado?
O: Prvo Nobelovo nagrado je prejel leta 1958 za svoje delo na področju strukture beljakovin, zlasti inzulina.
V: S kom si je delil svojo drugo Nobelovo nagrado?
O: Drugo Nobelovo nagrado si je leta 1980 delil z Walterjem Gilbertom. Drugo polovico nagrade je prejel Paul Berg "za temeljne študije biokemije nukleinskih kislin s posebnim poudarkom na rekombinantni DNK".
V: Na katerem področju je bil Sanger znanstvenik?
O: Sanger je bil angleški biokemik.
Iskati