John Sulston (1942–2018): britanski biolog, Nobelov nagrajenec in vodja raziskav
John Sulston: britanski biolog, Nobelov nagrajenec in vodja raziskav; pionir genetike, vodja Sangerjevega inštituta in zagovornik etike v znanosti.
Sir John Edward Sulston FRS (27. marec 1942 - 6. marec 2018) je bil britanski biolog. Leta 2002 je prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.
Nagrado si je delil s Sydneyom Brennerjem in H. Robertom Horvitzom za odkritja o genetski kontroli razvoja organov in programirane celične smrti (apoptoze). Sulstonovo delo na modelnem organizmu Caenorhabditis elegans – zlasti kartiranje popolne celične linije in preučevanje genetskih mehanizmov, ki vodijo do diferenciranja in odmiranja celic – je postavilo temelje moderne razvojne biologije in razumevanja apoptoze.
Bil je prvi direktor inštituta Wellcome Sanger, kjer je vodil eno ključnih raziskovalnih enot, povezanih s sekvenciranjem človeškega genoma, in je pomembno prispeval k projektu Human Genome. Pozneje je bil predstojnik Inštituta za znanost, etiko in inovacije na Univerzi v Manchestru, kjer se je posvečal vprašanjem znanstvene politike, etike genomike in odprtega dostopa do podatkov.
Glavne raziskovalne zasluge:
- Kartiranje celotne celične linije C. elegans — prvo popolno kartiranje razvoja celic pri večceličnem organizmu, ki je razkrilo, kako se iz enega oplojenega jajčeca razvije odrasel organizem s točno določenimi celicami.
- Odkrivanje in opis genov in poti, ki nadzorujejo programirano celično smrt (apoptozo), kar je imelo velik pomen za razumevanje razvoja, bolezni in raka.
- Vodstvo pri projektu sekvenciranja človeškega genoma ter zavzemanje za hitro in odprto izmenjavo genskih podatkov, kar je vplivalo na politiko javnega dostopa do genomskih informacij.
Javno delo in etika: Sulston je bil izrazit zagovornik odprte znanosti in opozarjal na nevarnosti prekomerne patentne zaščite genov in komercializacije osnovne biomedicinske raziskave. Aktivno je sodeloval v javnih razpravah o etičnih, pravnih in socialnih vidikih genomike ter iskal rešitve za enak dostop do koristi, ki jih prinašajo genomske tehnologije.
Priznanja in zapuščina: Poleg Nobelove nagrade in naziva FRS je bil Sulston za svoje zasluge v znanosti ustanovljen za sir (knight) in je prejel številna druga nacionalna in mednarodna priznanja. Njegovo delo je zaznamovalo razvoj sodobne genomike in razvojne biologije; inštitut, ki ga je soustanovil in vodil, Wellcome Sanger, ostaja vodilni center za sekvenciranje in genomiko.
Sulston je bil tudi eden od 20 Nobelovih nagrajencev, ki so 18. maja 2011 na tretjem simpoziju Nobelovih nagrajencev o globalni trajnosti v Stockholmu na Švedskem podpisali "stockholmski memorandum", s katerim so opozorili na nujnost trajnostnih politik in odgovorne uporabe znanosti.
Umrl je 6. marca 2018 pri 75 letih. Zapustil je bogato znanstveno zapuščino — od metodologije razvoja organizmov in odkritij o apoptozi do trajnega vpliva na način, kako genomiko vodimo kot odprto in odgovorno vejo znanosti.
Evropski inštitut za bioinformatiko in laboratoriji Sulston inštituta Sanger.
Delo
Najprej je študiral na Univerzi v Cambridgeu na Pembroke College, kjer je diplomiral leta 1963. Tam je tudi doktoriral. Potem ko je nekaj časa delal na inštitutu Salk v La Jolli v Kaliforniji, se je vrnil v Cambridge in delal pod vodstvom Sydneyja Brennerja v laboratoriju za molekularno biologijo MRC.
Sulston je imel osrednjo vlogo pri projektih sekvenciranja glist Caenorhabditis elegans in človeškega genoma. Ko se je nadaljevalo sekvenciranje genoma črvov, se je začel projekt sekvenciranja človeškega genoma. Takrat je postal direktor novoustanovljenega Sangerjevega centra (poimenovanega po Fredu Sangerju).
Eden od Sulstonovih najpomembnejših prispevkov v času njegovega raziskovalnega dela na LMB je bila ugotovitev natančnega vrstnega reda delitve celic pri C. elegans. S svojo ekipo je uspel izslediti celotno linijo embrionalnih celic nematode. Sulston je bil vodilni borec proti patentiranju človeških genskih informacij.
Smrt
Sulston je umrl 6. marca 2018 v starosti 75 let.
Iskati