John Wilbye (izgovorjava: "WIL-bee"), (rojen Diss, Norfolk, krščen 7. marca 1574; umrl v Colchestru, med septembrom in novembrom 1638), je bil angleški skladatelj, ki je bil znan po svojih madrigalih.
Wilbye je bil sin usnjarja. Finančno ga je podpirala bogata družina Kytson. Kytsonovi so bili zelo glasbeni in so imeli v svoji hiši veliko glasbil in not. Domneva se, da je šel z Elizabeto Cornwallis v Hengrave Hall blizu Bury St. 1594 ko se je poročila s sirom Thomasom Kytsonom mlajšim. Ko je Elizabeta umrla, se je Wilbye preselil v Colchester, kjer je živel z Elizabetino najmlajšo hčerko, s katero je dolgo prijateljeval. Ko je Wilbye umrl, je bil precej bogat.
Življenjepis in poklicna pot
John Wilbye je izhajal iz skromnih družinskih razmer, vendar mu je podpora družine Kytson omogočila izobraževanje in dostop do bogatega glasbenega okolja. V Hengrave Hallu, kjer so Kytsonovi gostili glasbenike in ohranjali obsežno zbirko glasbil in not, je Wilbye dobil priložnost razvijati svoje kompozicijske sposobnosti in uveljaviti svoj slog. Kasneje se je naselil v Colchester, kjer je ostal v stiku z nekdanjo zaščitnico družino in z lokalno glasbeno skupnostjo.
Madrigali: slog in značilnosti
Wilbye velja za enega najpomembnejših angleških skladateljev madrigalov iz poznega 16. in zgodnjega 17. stoletja. Njegova glasba izstopa po občutljivi izraznosti, premišljenem nastavku besedila (text-setting) in prefinjeni harmoniki. Pogosto uporablja besedilno obarvane motive (word-painting), kjer glasbena poteza neposredno odslikava pomen ali razpoloženje besedila — na primer žalost, razdohe ali naravne podobe.
Madrigali, ki jih je pisal, so običajno namenjeni zborom brez inštrumentalne spremljave (a cappella), čeprav jih danes izvajajo tako profesionalni vokalni ansambli kot tudi zgodovinsko obveščeni orkestri z občasnimi inštrumentalnimi dodatki. Wilbyejeva dela so pogosto polifonična, z izmenjujočimi se vokalnimi glasovi in skrbno oblikovanimi glasbenimi linijami, ki poudarjajo čustven naboj besedil.
Objave in ustvarjalna zapuščina
V času svojega življenja je Wilbye objavil več zbirk madrigalov, ki so prispevale k razvoju anglo-italijanskega madrigalnega sloga v Angliji. Njegova dela so bila cenjena zaradi izostrenega čutenja za besedo in melodijo ter zaradi pedantne obdelave glasbenih detajlov. Bil je sodobnik in del iste glasbene generacije kot Thomas Morley in Thomas Weelkes, njegovo delo pa je dopolnjevalo širšo renesančno tradicijo v angleški vokalni glasbi.
Vpliv in današnje izvajanje
John Wilbye ostaja pomembna osebnost v zgodovini angleške renesančne glasbe. Njegovi madrigali so priljubljeni pri ansamblih zgodnje glasbe in so pogosto vključeni v koncertne programe ter fonografske zapise, saj ponujajo bogato kombinacijo lirike, harmonije in vokalne spretnosti. Glasbeniki in glasbeni pedagogi cenijo njegova dela zaradi njihove didaktične vrednosti in lepote za interpretacijo.
Zapuščina
Čeprav Wilbye ni bil aristokrat po rodu, mu je sponzorstvo in prijateljstvo pomembnih družin omogočilo trajen prispevek k angleški glasbeni kulturi. Njegovi madrigali še danes govorijo o občutljivosti renesančne estetike in so ključni del repertoarja za vse, ki se zanimajo za vokalno glasbo zgodnjega novega veka.