John Wesley (1703–1791) — ustanovitelj metodizma in anglikanski duhovnik

John Wesley (1703–1791) — anglikanski duhovnik in ustanovitelj metodizma; življenje, misije in trajni vpliv na krščanstvo ter cerkveno obnovo.

John Wesley (1703-1791) je bil eden od ustanoviteljev metodistične cerkve. Bil je anglikanski duhovnik in krščanski teolog. Bil je zgodnji vodja metodističnega gibanja. Wesleyjevo življenje je imelo tri različne faze. Prvo na univerzi v Oxfordu z ustanovitvijo "Svetega kluba", drugo v času, ko je bil Wesley misijonarski duhovnik v Savannahu v Georgii, in tretjo po Wesleyjevi vrnitvi v Anglijo. Ves čas svojega življenja je Wesley ostal v anglikanski cerkvi. Dejal je, da je njegovo gibanje v mejah anglikanske cerkve.

Otroštvo in izobraževanje

John Wesley se je rodil 17. junija 1703 v Epworthu v okrožju Lincolnshire v Angliji v družini anglikanskega duhovnika Samuela Wesleya in njegove žene Susanne. Že kot mlad študent je pokazal močno vero in disciplino. Študiral je na univerzi v Oxfordu, kjer je skupaj z bratom Charlesom in nekaj drugimi študenti ustanovil znani "Sveti klub" (Holy Club) — skupino, ki se je posvečala redenim molitvam, študiju Svetega pisma in dobrodelnim delom. Ta praksa pietete in osebne svetosti je kasneje postala temelj metodističnega gibanja.

Misija v Ameriki in preobrat v duhovnem življenju

V 1730-ih je bil Wesley poslan kot misijonarski duhovnik v kolonijo Georgia (Savannah). Izkušnje v Ameriki so bile zanj v marsičem težke in na koncu niso dosegle pričakovanih rezultatov; vrnil se je v Anglijo transtilen in iskal globlji duhovni preobrat. Ključen trenutek je bila njegova izkušnja v Londonu na Aldersgate-u 24. maja 1738, ko je opisal, da mu je "srce čudno ogrela" — doživetje gotovosti odpuščanja in osebne vere. Ta preobrat je močno vplival na njegovo nadaljnjo razlago evangelija in način navdihovanja drugih.

Teologija in verska praksa

Wesley je poudarjal osebno izkušnjo spreobrnjenja, zagotovost odpuščanja in rast v svetosti. Njegova teologija je bila pretežno arminijanska: verjel je v prevenientno milost (milost, ki človeka pripravlja na sprejetje vere), svobodno voljo in možnost popolne svetosti v tem življenju (t. i. "posvečenje" ali "celovita svetost"). Prakticiral je tudi močno etično in socialno odgovornost — vera za njega ni bila le teoretična, ampak se je morala kazati v dejanjih usmiljenja, dobrodelnosti in popravilu družbenih razmer.

Organizacija in metode

Wesley je bil izjemno organiziran in praktičen vodja. Uvedel je sistem druženj in skupin, ki so kasneje postale značilne za metodizem:

• društva (societies) – večje skupine vernikov;
• razredi (classes) – redne male skupine za medsebojno preizpraševanje v veri in moralni napredek;
• bandi (bands) – še manjše skupine za intimen duhovni nadzor in spodbudno spovedovanje;
• široko uporabo laičnih govornikov in potujočih pridigarjev ter javno (tudi na prostem) pridiganje, kar je bistveno razširilo doseg gibanja.

Odnos do anglikanske cerkve in nadaljnje ločitve

Čeprav je Wesley vedno trdil, da želi ostati v okviru anglikanske cerkve in da je metodizem notranje prebujanje znotraj nje, so praksa potujočih pridig in postopek posvečenja duhovnikov za ameriške potrebe (ker po ameriški neodvisnosti angleški škofje niso mogli ordinirati v ZDA) sčasoma prispevali k institucionalnemu ločenju. Leta 1784 je bil narejen pomemben korak k ustanovitvi samostojnih metodističnih struktur v Ameriki, kar je po Wesleyevi smrti pripeljalo do nastanka ločenih metodističnih denominacij.

Družbeni vpliv in zapuščina

Metodistično gibanje, ki ga je Wesley soustanovil, je imelo velik družbeni vpliv: podpiralo je izobraževanje, skrb za revne, delo za duševno in telesno zdravje ter zahtevalo moralno odgovornost posameznikov in družbe. John Wesley je bil tudi glasen nasprotnik suženjstva in je pisal proti tej praksi. Po njegovi smrti 2. marca 1791 v Londonu je gibanje hitro raslo in se razširilo po svetu; danes obstaja več vejah metodizma in številne cerkvene in socialne ustanove, ki nosijo njegov vpliv.

Ključne značilnosti Wesleyjeve dediščine

• poudarek na osebnem spreobrnjenju in duhovni izkušnji;
• organizirane skupinske oblike duhovne rasti (društva, razredi, bandi);
• aktivno pridiganje in širjenje evangelija zunaj cerkve;
• prakticna krščanska etika in socialno delovanje;
• bogata pesemska tradicija, ki jo je soustvaril njegov brat Charles.

John Wesley ostaja ena od najbolj vplivnih osebnosti v zgodovini protestantizma, saj je s svojim delom oblikoval način, kako milijoni ljudi doživljajo osebno vero in skupnostno življenje v cerkvi.

Zgodnje življenje

John Wesley se je rodil v Epworthu v Angliji. Bil je sin Samuela Wesleyja, ki je diplomiral na Oxfordu in služboval v anglikanski cerkvi. Samuel se je leta 1669 poročil s Susanno Annesley. Samuel in Susanna sta odraščala v istem mestu.

Leta 1696 je bil Samuel Welsey imenovan za rektorja v Epworthu. Tu se je rodil John. Wesleyjevi otroci so se zgodaj šolali pri starših v epworthski fari. Vsak otrok, tudi deklice, se je naučil brati takoj, ko je lahko hodil in govoril.

V zgodnji mladosti je John Wesley doživel globoko versko izkušnjo. Pri petih letih so ga rešili iz goreče župnije. Ta pobeg je naredil globok vtis na njegov um. Zanj je bilo značilno, da se je izločil za Boga, da je "znamenje, ki je bilo iztrgano iz ognja".

John je bil sprejet na šolo Charterhouse v Londonu. Tam je (nekaj časa) živel versko življenje, v katerem je bil vzgojen doma. Njegov življenjepisec Tyerman pravi, da je šel v Charterhouse kot svetnik, vendar je začel zanemarjati verske dolžnosti in odšel kot grešnik.

John Wesley

Išči po črki