Niko Tinbergen
Nikolaas "Niko" Tinbergen (15. april 1907 - 21. december 1988) je bil nizozemski etolog in ornitolog, ki si je leta 1973 s Karlom von Frischem in Konradom Lorenzom delil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Njuna odkritja so se nanašala na individualne in družbene vedenjske vzorce ter njihovo sprožanje.
V šestdesetih letih je Niko sodeloval pri seriji filmov o divjini, med drugim pri filmih The Riddle of the Rook (1972) in Signals for Survival (1969), ki je istega leta prejel nagrado Italia, leta 1971 pa ameriško nagrado blue ribbon.
Vidiki njegovega življenja
Niko, ki je imel dva ugledna brata, Luuka in Jana, je bil med drugo svetovno vojno vojni ujetnik. Njegova izkušnja nacističnega ujetnika je povzročila trenja z dolgoletnim intelektualnim sodelavcem Konradom Lorenzom in trajalo je več let, preden sta se spravila.
Po vojni se je Tinbergen preselil v Anglijo, kjer je poučeval na Univerzi v Oxfordu. V Angliji je ostal do konca življenja. Več njegovih oxfordskih diplomantov je postalo ugledni biologi; med njimi so Richard Dawkins, Marian Dawkins, Desmond Morris in Iain Douglas Hamilton. Poročil se je z Elisabeth Rutten in imel pet otrok.
Nadnormalni dražljaji
Tinbergen se je v svojih raziskavah osredotočil na tako imenovane nadnaravne dražljaje. To je bil koncept, da je umetni predmet lahko močnejši sprožilec instinkta kot naravni predmet, za katerega se je instinkt prvotno razvil.
Izdelal je mavčna jajca, da bi ugotovil, na katerih ptice raje sedijo, in ugotovil, da izberejo tista, ki so večja, imajo bolj izrazite oznake ali bolj nasičeno barvo, in da izberejo dnevno svetla jajca s črnimi pikami pred bledimi, kapljičastimi jajci, ki jih ima ptica sama.
Tinbergen je ugotovil, da so teritorialni samci ribic lepotcev napadali lesen model ribe bolj silovito kot pravi samci, če je bila njegova spodnja stran bolj rdeča. Izdelal je kartonske makete metuljev z bolj izrazitimi oznakami, s katerimi bi se samci metuljev skušali pariti raje kot s pravimi samicami. Superstimulus je s svojimi pretiravanji jasno pokazal, katere značilnosti sprožijo odziv.
Štiri vprašanja
Znan je po štirih vprašanjih, ki bi si jih po njegovem mnenju morali zastaviti pri vsakem vedenju živali:
Proksimatični mehanizmi:
- 1. Vzrok (mehanizem): kateri dražljaji sprožijo odziv in kako se je ta spremenil z nedavnim učenjem?
- 2. Razvoj (ontogeneza): kako se vedenje spreminja s starostjo in katere zgodnje izkušnje so potrebne, da se vedenje pokaže?
Končni mehanizmi:
- 3. Evolucija (filogenija): kako se vedenje primerja s podobnim vedenjem pri sorodnih vrstah in kako je morda nastalo?
- 4. Funkcija (prilagoditev): kako vedenje vpliva na možnosti živali za preživetje in razmnoževanje?
Avtizem
Niko je imel Nobelovo predavanje o avtizmu pri otrocih, ki sta ga z ženo raziskovala že nekaj časa.
