Clinton Richard Dawkins DSc, FRS, FRSL (rojen 26. marca 1941 v Nairobiju) je angleški biolog, evolucionist in pisatelj. Je zaslužni član New Collegea v Oxfordu in je bil od leta 1995 do 2008 profesor Simonyi za javno razumevanje znanosti na Univerzi v Oxfordu. Rojen je v britanski družini v Keniji, izobraževal pa se je na Oxfordu, kjer je doktoriral pod mentorstvom priznanih etologov in razvijal gene-centričen pogled na evolucijo.

Glavna dela in ideje

Dawkins je široko znan po popularizaciji evolucijskih idej in po izvirnem pristopu k razlagi naravne selekcije z vidika gena kot osnovne enote izbire. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so:

  • The Selfish Gene (1976) – uvaja gene-centričen pogled na evolucijo in v njej prvič jasno predstavi pojem mema kot enote kulturne prenosa.
  • The Extended Phenotype (1982) – razširja idejo, da imajo geni učinek onkraj telesa njihovih nosilcev, kar pomaga razložiti vedenjske in ekološke posledice genetskih strategij.
  • The Blind Watchmaker (1986) – zavrača teleološke razlage in pojasnjuje, kako kompleksnost lahko nastane brez predvidenega načrta z delovanjem naravne selekcije.
  • Druge knjige, kot sta River Out of Eden (1995) in Unweaving the Rainbow (1998), nadaljujejo temeljne teme o evoluciji, znanosti in odnosu med znanjem in učenjem.

Dawkins je v The Selfish Gene populariziral tudi izraz meme za kulturne enote prenosa (ideje, navade, navdihi), ki se obnašajo analogno genetskim entitetam v tem, kako se razmnožujejo in spreminjajo skozi čas.

Ateizem in javni aktivizem

Dawkins je ateist, podpredsednik Britanskega humanističnega združenja in podpornik gibanja Brights. Znan je po svoji kritiki kreacionizma in inteligentnega načrtovanja. V knjigi The God Delusion (2006) Dawkins trdi, da nadnaravni stvarnik skoraj zagotovo ne obstaja in da je verska vera zabloda - "utrjeno napačno prepričanje". Do januarja 2010 je bilo v angleškem jeziku prodanih več kot dva milijona izvodov in prevedenih v 31 jezikov. S svojim pisanjem in nastopi v medijih je pomembno vplival na javno razpravo o veri, znanosti in racionalnosti.

Vplivi, sodelavci in akademski doprinos

Na Dawkinsove ideje o evoluciji je močno vplival W. D. Hamilton. Ta vpliv je viden v Dawkinsovi knjigi Sebični gen. Na Oxfordu sta postala prijatelja, po Hamiltonovi smrti pa je Dawkins napisal njegov nekrolog in organiziral laično spominsko slovesnost. Dawkins je tudi avtor številnih znanstvenih člankov in popularnih kolumn ter predavanj, ki so pomagali širši javnosti razumeti sodobno biologijo in evolucijo.

Kritike in polemike

Dawkinsov neposreden in pogosto provokativen slog je pritegnil tako široko podporo kot tudi močno kritiko. Nekateri cenjeni znanstveniki in humanisti se ne strinjajo z njegovo retoriko ali z nekaterimi sklepi, zlasti kadar gre za posploševanja iz biologije na širše družbene in filozofske teme. Polemike se pogosto nanašajo tudi na način, kako pristopa k veri in dialogu z verniki — kritikantje mu očitajo poenostavljanje ali nepotrebno trdo retoriko, pristaši pa poudarjajo pomen jasnega zagovora znanstvenega in racionalnega pogleda.

Javna prisotnost in nagrade

Dawkins je redno prisoten v medijih, nastopa v dokumentarcih, piše eseje in kolumne ter sodeluje v javnih razpravah. Prejel je več akademskih nazivov in častnih nazivov ter je član različnih strokovnih društev (npr. FRS). Njegova dela prevajajo, razprave, ki jih sproži, pa so vplivale na izobraževanje, popularno znanost in gibanje za secularizem.

Piše tudi za The Huffington Post.