Niels Bohr - danski fizik, ustanovitelj kvantne teorije in Nobelovec

Niels Bohr (7. oktober 1885 - 18. november 1962) je bil danski fizik, ki je pomagal odkriti kvantno fiziko, zgradbo atoma in atomsko bombo. Bohr je leta 1922 prejel Nobelovo nagrado za odkritje kvantiranja atomskih energijskih nivojev. Sodeloval je tudi pri projektu fizikov, znanem kot projekt Manhattan. Leta 1912 se je poročil z Margrethe Nørlund. Eden od njegovih sinov je bil Aage Bohr, ki je bil prav tako pomemben fizik. Aage je leta 1975 prejel svojo Nobelovo nagrado. Niels Bohr je sodeloval tudi z Albertom Einsteinom. Velja tudi za enega najpomembnejših fizikov 20. stoletja.

Življenjepis in izobrazba

Niels Bohr se je rodil v Kopenhagnu v intelektualno naravnani družini. Študij fizike je končal na Univerzi v Kopenhagnu, doktorat pa je pridobil leta 1911. Po diplomi je kratko delal pri J. J. Thomsonu v Cambridgeu in kmalu za tem nadaljeval raziskave pri Ernestu Rutherfordu v Manchesterju, kjer je začel razvijati svoje ideje o zgradbi atoma. Leta 1912 se je poročil z Margrethe Nørlund; njihovo družino je zaznamovala močna povezanost z znanostjo — eden izmed njunih sinov, Aage Bohr, je prav tako postal ugledni fizik in leta 1975 prejel Nobelovo nagrado.

Glavna znanstvena dela

• Bohrjev atomski model (1913): predlagal je model atoma, ki je vključil kvantne postavke za elektronove orbite — elektroni lahko zavzamejo le določene diskretne energijske nivoje, pri preskoku med temi nivoji pa oddajajo ali absorbirajo kvante svetlobe (fotonov). Ta model je bil ključen korak pri razvoju kvantne teorije in je razložil spektralne črte vodika.
• Načelo dopolnjevanja (komplementarnost): Bohr je razvijal filozofske in konceptualne temelje kvantne mehanike. Načelo dopolnjevanja, ki ga je izpostavil v poznih 1920-ih, poudarja, da so delnost in valovanje ter drugi vidiki kvantnih pojavov medsebojno dopolnjujoči, a ne hkrati popolnoma združljivi vidiki opisa realnosti.
• Prispevek k interpretaciji kvantne mehanike: Bohr, skupaj s sodelavci, je oblikoval t. i. kopenhagensko interpretacijo kvantne mehanike, ki je postala prevladujoče razumevanje kvantnih pojavov v prvi polovici 20. stoletja. V tem okviru je vodil tudi znane razprave z Albertom Einsteinom o temeljih kvantne teorije.

Vloga v času druge svetovne vojne in po njej

Med drugo svetovno vojno je Bohr, zaradi nemške okupacije Danske in svoje judovske žene, leta 1943 pobegnil v Švedsko in nato v Združene države. V ZDA je navezal stike z znanstveniki, vključenimi v projekt Manhattan, vendar je njegova vloga bolj svetovalna in diskusijska kot neposredno konstruktorska. Po vojni je Bohr postal glasnik za odprto razpravo o jedrskem orožju in mednarodnem nadzoru ter si prizadeval za mirno in odgovorno rabo jedrske energije.

Nagrada in priznanja

Nobelova nagrada za fiziko (1922) je bila Bohrju podeljena "za preučevanje strukture atomov in sevanja, ki izhaja iz njih". Poleg Nobelove nagrade je prejel številna priznanja in častne doktorate, njegova ustanovljena institucija — Institut za teoretično fiziko v Kopenhagnu, danes znan kot Niels Bohr Institute — je postal eden osrednjih centrov za razvoj kvantne teorije.

Vpliv in zapuščina

Niels Bohr je pomembno vplival na razvoj teoretične fizike in na generacije fizikov, ki so sodelovali z njim ali se izobraževali v njegovem inštitutu. Njegova razprava z Einsteinom in drugi prispevki so poglobili razumevanje temeljnih vprašanj v kvantni mehaniki in filozofiji znanosti. Bohr je znan tako po svojih tehničnih dosežkih kot po sposobnosti razmišljanja o širših implikacijah znanstvenih odkritij.

Umrl je 18. novembra 1962. Njegovo ime danes nosi več institucij in nagrad, njegova teorija pa ostaja temelj sodobne kvantne fizike.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Niels Bohr?

V: Kdaj se je Niels Bohr poročil z Margrethe Nّrlund?

V: Kdo je bil eden od njegovih sinov?

V: Pri katerem projektu je sodeloval z drugimi fiziki?

V: Ali je sodeloval z Albertom Einsteinom?

V: Ali velja za enega najpomembnejših fizikov 20. stoletja?

Išči po črki