Murray Gell-Mann: ameriški fizik in Nobelov nagrajenec za teorijo delcev
Murray Gell-Mann (15. september 1929 – 24. maj 2019) je bil ameriški fizik, ki je leta 1969 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za svoje delo na področju teorije osnovnih delcev. Bil je zaslužni profesor teoretične fizike Robert Andrews Millikan na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu, zaslužni član in soustanovitelj Inštituta Santa Fe, profesor na oddelku za fiziko in astronomijo Univerze v Novi Mehiki ter predsedniški profesor fizike in medicine na Univerzi Južna Kalifornija.
Gell-Mann je delal tudi v CERN-u, kjer je bil leta 1972 štipendist fundacije John Simon Guggenheim Memorial Foundation. Njegovo delo je močno vplivalo na razumevanje notranje strukture in razvrstitve subatomskih delcev ter na razvoj teorije močnih interakcij.
Glavni prispevki
- Shema "eightfold way": Gell‑Mann je razvil simetrijsko klasifikacijo delcev, znano kot "eightfold way", ki temelji na skupini SU(3). Ta pristop je omogočil sistematično razvrščanje hadronov in je bil pomemben korak k razumevanju notranje strukture delcev.
- Model kvarkov: Leta 1964 je predlagal model kvarkov, s katerim je razložil osnovne gradnike protonov, nevtronov in drugih hadronov. Za poimenovanje delcev "quark" je navdih našel v literaturi — izraz iz romana Jamesa Joycea — in s tem uvedel ključen koncept sodobne fizike delcev.
- Matematične formule in relacije: Gell‑Mann je prispeval k razvoju matematičnih orodij in približkov (npr. masne relacije in simetrijske sheme), ki so izboljšali napovedovanje lastnosti delcev in povezovanje teorije s podatki iz poskusov.
- Raziskovanje kompleksnosti: Poleg fizike delcev je Gell‑Mann sodeloval pri razvoju interdisciplinarnih študij zapletenih sistemov — bil je soustanovitelj Santa Fe Institute — in poskušal povezati načela iz fizike z biologijo, jeziki in družbenimi vedami.
Delovanje, poučevanje in pisanja
Gell‑Mann je bil aktiven mentor in predavatelj; vplival je na več generacij fizičark in fizikov. Napisal je tudi knjige za širšo publiko, v katerih je predstavil ideje o kvarkih, kompleksnosti in razmerju med preprostim in kompleksnim v naravi (med bolj znanimi je knjiga "The Quark and the Jaguar").
Zapuščina
Murray Gell‑Mann ostaja ena ključnih osebnosti 20. stoletja v fiziki delcev. Njegova klasifikacijska shema in model kvarkov sta neposredno prispevala k razvoju moderne teorije močnih interakcij (kvantne kromodinamike) in k razumevanju strukture materije. Poleg znanstvenih dosežkov ga slovijo tudi za širši prispevek k interdisciplinarnemu razmišljanju o kompleksnih sistemih in za spodbujanje dialoga med različnimi vedami.
Dela
Znan je bil po študiju fizike delcev, najmanjših delov, ki sestavljajo vesolje. Ti majhni delci so se obnašali na načine, za katere se je zdelo, da niso v skladu z znanimi zakoni fizike, zato je Gell-Mann prišel na idejo, da bi jim določil število nenavadnosti, s katerim bi jih lahko primerjali in razvrstili v kategorije. Prav tako je prišel na idejo, da so deli atoma, proton in nevtron, sestavljeni iz še manjših delcev. Poimenoval jih je kvarki, nesmiselno delo iz knjige Jamesa Joycea Finnigan's Wake.
Gell-Mann je nato razvil idejo, da kvarke v jedru drži skupaj sila, ki jo je poimenoval "barva", tej sili pa lahko določimo kvantno število. Z Richardom Feynmanom je odkril šibko interakcijo med subatomskimi delci. Raziskoval je teorijo strun, ki bi lahko pojasnila, kaj sestavlja najmanjše delce in sile.
Osebno življenje
Gell-Mann je bil agnostik. Oktobra 2008 je Gell-Mann podprl Baracka Obamo za predsednika ZDA.
Gell-Mann je umrl 24. maja 2019 na svojem domu v Santa Feju v Novi Mehiki, star 89 let.
