Murray Gell-Mann
Murray Gell-Mann (15. september 1929 - 24. maj 2019) je bil ameriški fizik, ki je leta 1969 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za svoje delo na področju teorije osnovnih delcev. Bil je zaslužni profesor teoretične fizike Robert Andrews Millikan na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu, zaslužni član in soustanovitelj Inštituta Santa Fe, profesor na oddelku za fiziko in astronomijo Univerze v Novi Mehiki ter predsedniški profesor fizike in medicine na Univerzi Južna Kalifornija.
Gell-Mann je delal tudi v CERN-u, kjer je bil leta 1972 štipendist fundacije John Simon Guggenheim Memorial Foundation.
Dela
Znan je bil po študiju fizike delcev, najmanjših delov, ki sestavljajo vesolje. Ti majhni delci so se obnašali na načine, za katere se je zdelo, da niso v skladu z znanimi zakoni fizike, zato je Gell-Mann prišel na idejo, da bi jim določil število nenavadnosti, s katerim bi jih lahko primerjali in razvrstili v kategorije. Prav tako je prišel na idejo, da so deli atoma, proton in nevtron, sestavljeni iz še manjših delcev. Poimenoval jih je kvarki, nesmiselno delo iz knjige Jamesa Joycea Finnigan's Wake.
Gell-Mann je nato razvil idejo, da kvarke v jedru drži skupaj sila, ki jo je poimenoval "barva", tej sili pa lahko določimo kvantno število. Z Richardom Feynmanom je odkril šibko interakcijo med subatomskimi delci. Raziskoval je teorijo strun, ki bi lahko pojasnila, kaj sestavlja najmanjše delce in sile.
Osebno življenje
Gell-Mann je bil agnostik. Oktobra 2008 je Gell-Mann podprl Baracka Obamo za predsednika ZDA.
Gell-Mann je umrl 24. maja 2019 na svojem domu v Santa Feju v Novi Mehiki, star 89 let.
