Nikolaj Ivanovič Vavilov (1887–1943) — ruski botanik, genetik in zbiratelj semen
Nikolaj Ivanovič Vavilov (25. november 1887 – 26. januar 1943) je bil ruski botanik in genetik. Najbolj znan je po tem, da je pokazal, kako in kje so se razvile kulturne rastline. Svoje življenje je posvetil kmetijstvu: preučevanju in izboljševanju pšenice, koruze in drugih žitnih rastlin. Vavilov je vzpostavil metode iskanja in ohranjanja genske raznolikosti, ki so danes temelj sodobnega varstva rastlinskih virov za prehrano.
Raziskave, potovanja in zbiranje semen
Vavilov je organiziral obsežne ekspedicije po vsem svetu, kjer je zbiral semena, divje sorodnike kulturnih rastlin in etnobotanične podatke. Do leta 1940 je zbral zbirko približno 200.000 semen rastlin iz Sovjetske zveze in tujine. Njegove zbirke in zapiski so omogočili rejcem, da najdejo koristne lastnosti (odpor do bolezni, suše, ipd.) ter so prispevali k izboljšavam pridelkov po vsem svetu.
Vavilovovi centri in zakon o homolognih vrstah
Na podlagi primerjav rastlin iz različnih regij je Vavilov opredelil t. i. centre izvora kulturnih rastlin (klad, kasneje razširjeno kot Vavilovovi centri), kjer se je po njegovem mnenju razvila največja genska raznolikost pomembnih pridelkov. Uvedel je tudi zakon homolognih vrst — idejo, da sorodne vrste kažejo podobne vzorce variabilnosti, kar pomaga napovedovati, kje iskati koristne genotipe.
Spopad z Lysenkom in usoda
Vavilov je javno izkazoval nasprotovanje idejam Trofima Lysenko, ki je politično podkrepljeno zavračal mendelistično genetiko in uveljavljal neznanstvene pristope k selekciji in agronomiji. Zaradi tega spora ter zaradi političnih razmer v času stalinizma je bil Vavilov aretiran leta 1940. Njegovo aretacijo in usodno življenje v priporu so pogosto povezovali z zaviranjem biologije in genetskih raziskav v sovjetskem obdobju. Vavilov je umrl v zaporu 26. januarja 1943 — uradno zaradi izčrpanosti in lakote.
Vpliv in zapuščina
- Inštitut in zbirke: Po njem je poimenovan Vavilovov inštitut za rastlinsko industrijo v Sankt Peterburgu, kjer hranijo eno največjih svetovnih zbirk rastlinskega genskega materiala. Ta zbirka in dokumentacija ostajata pomemben vir za varstvo biotske raznovrstnosti in za vzgojo novih sort.
- Rehabilitacija: Po Stalinovi smrti je bil Vavilov postopoma rehabilitiran in njegova znanstvena zapuščina ponovno pridobila priznanje v Sovjetski zvezi in po svetu.
- Dedščina v znanosti: Vavilovove ideje o izvoru rastlin, njegovi ekspedicije in zakon homolognih vrst še naprej vplivajo na moderne raziskave genetike, ohranjanja semen (seed banks) in strategije za ohranjanje genske raznolikosti pridelkov.
Čeprav je bilo njegovo življenje tragično prekinjeno, Vavilov velja za enega najpomembnejših znanstvenikov na področju rastlinske genetike in ohranjanja kmetijskih rastlinskih virov. Njegovo delo je temeljilo na preudarnem združevanju terenskega zbiranja, klasifikacije in teorije — kombinaciji, ki je še danes ključna za varno preskrbo s hrano v spreminjajočem se podnebju in okolju.
Nikolaj Vavilov
Vavilovska mimikrija
Pri rastlinah gre za mimikrijo, ko plevel postane podoben kulturni rastlini. Pred herbicidi so plevel trgali ročno. To so počeli že tisočletja. Plevel je postal podoben pridelku, ker so plevelarji iztrgali tisti plevel, ki je videti najbolj drugačen. Vavilovsko posnemanje je posledica nenamerne selekcije s strani ljudi. Pleveli, ki preživijo, prenesejo svoje gene. Postopoma so vsi pleveli vse bolj podobni rastlini.
Primer je rž, pogosta sredozemska vrsta. Rž je bila prvotno plevel, ki je rasel skupaj s pšenico in ječmenom. Zaradi plevelov je postala podobna pridelku. Podobno kot pšenica je imela večja semena in trša vretena, na katera so pritrjena semena.
Rž je trpežnejša rastlina od pšenice: preživi v težjih razmerah. Ker je rž postala rastlina, podobna pšenici, se je lahko uveljavila na težkih območjih, kot so hribi in gore.
Rž je zdaj poljščina. Prvotno je bila mimetični plevel pšenice.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Nikolaj Ivanovič Vavilov?
O: Nikolaj Ivanovič Vavilov je bil ruski botanik in genetik, znan po svojih raziskavah na področju kmetijstva ter prispevku k preučevanju in izboljšanju žitaric.
V: Kakšen je bil Vavilovov prispevek h kmetijstvu?
O: Vavilov je preučeval in izboljševal pšenico, koruzo in druga žita ter pokazal, kako in kje so se žitne rastline razvile.
V: Koliko semen rastlin je Vavilov zbral do leta 1940?
O: Vavilov je do leta 1940 zbral 200 000 semen rastlin iz Sovjetske zveze in tujine.
V: Koga je Vavilov večkrat kritiziral?
O: Vavilov je večkrat kritiziral Trofima Lysenka, močnega, a slabega znanstvenika.
V: Zakaj je bil Vavilov aretiran?
O: Vavilov je bil aretiran zaradi kritike Trofima Lysenka.
V: Kako je Vavilov umrl?
O: Vavilov je umrl od lakote v zaporu leta 1943.
V: Kakšna je Vavilova zapuščina?
O: Vavilova občudujejo zaradi njegovega prispevka h kmetijstvu in raziskavam na področju rastlinske genetike. Vavilovov inštitut za rastlinsko industrijo v Sankt Peterburgu hrani eno največjih svetovnih zbirk rastlinskega genskega materiala in se imenuje po njem.
