Norbert Brainin (12. marec 1923, Dunaj - 10. april 2005, London) je bil prvi violinist kvarteta Amadeus, enega najslavnejših godalnih kvartetov na svetu.

Zaradi Braininovega judovskega porekla so ga po Hitlerjevem anšlusu leta 1938 izgnali z Dunaja, tako kot violinista Siegmunda Nissla in violinista Petra Schidlofa. Brainin in Schidlof sta se spoznala v britanskem internacijskem taborišču. Kot številni judovski begunci, ki so prišli v Združeno kraljestvo po varnost, sta postala "tujca" in bila zaprta.

Brainin je bil po nekaj mesecih izpuščen na prostost, Schidlof pa je ostal v taborišču, kjer je spoznal Nissla. Končno so Schidlofa in Nissla osvobodili in vsi trije so se lahko učili pri učitelju violine Maxu Rostalu, ki jih je učil brezplačno. Prek Rostala sta spoznala violončelista Martina Lovetta in leta 1947 ustanovila kvartet Brainin, ki se je leta 1948 preimenoval v kvartet Amadeus.

Amadeus je bil eden najbolj znanih kvartetov 20. stoletja, njegovi člani pa so prejeli številna priznanja, med drugim:

Kvartet je po Šidlofovi smrti leta 1987 prenehal igrati skupaj, saj so ostali menili, da se noben drug violinist ne bi tako dobro vključil v skupino. Norbert Brainin je še naprej nastopal kot solist, pogosto s pianistom Günterjem Ludwigom.

Med njegovimi instrumenti so bili tudi Guarnerius del Gesu "Rode" iz leta 1734, Stradivarius "Chaconne" iz leta 1725 in Stradivarius "Gibson" iz leta 1713.

Otroštvo, beg in zgodnje glasbeno izobraževanje

Brainin se je rodil v Dunaju in začel z violino že v otroštvu. Kot mnogi judovski glasbeniki tiste dobe je moral zaradi naraščajočega razpoloženja proti Judom zapustiti domovino po anšlusu. V Veliki Britaniji so ga, kot opisano, najprej internirali med vojno; tam so nastale trdne vezi z drugimi izgnanci, še posebej s Petrom Schidlofom in Siegmundom Nisslom. Po izpustitvi so vsi trije nadaljevali izobraževanje pri priznanem violinistu Maxu Rostalu, ki jim je pomembno pomagal pri nadaljnjem razvoju kariere.

Ustanovitev Amadeus kvarteta in umetniški profil

Kvartet, ki se je sprva imenoval Brainin Quartet, je kmalu postal Amadeus Quartet in v naslednjih desetletjih dosegel svetovno slavo. Glasbeno so bili znani po izjemni uigranosti, toplini tona in jasni interpretaciji klasičnega in romantičnega repertoarja. Posebej so bili cenjeni zaradi svojih izvedb Beethovnovih, Mozartovih, Schubertovih in Brahmsovih štiriglasnih del ter tudi zaradi interpretacij 20.‑stoletnih skladateljev. Njihove plošče in snemanja za velikane založništva še danes veljajo za referenčne posnetke za mnoge kvartete in poslušalce.

Turneje, snemanja in pedagoško delo

Amadeus Quartet je veliko koncertiral po Evropi, Ameriki in Aziji ter nastopal v prestižnih dvoranah in festivalih. Poleg študij in snemanj kvarteta je Brainin tudi nastopal kot solist in kamerni glasbenik. V poznejših letih je vodil mojstrske tečaje in občasno predaval, s čimer je vplival na naslednje generacije godalcev in komornih ansamblov.

Nagrade, priznanja in dediščina

Člani Amadeus kvarteta so prejeli več državnih in akademskih priznanj (med njimi so že našteti Red britanskega imperija, častni doktorati na univerzah v Londonu, Yorku in Caracasu ter visoka nemška in avstrijska odlikovanja). Ta priznanja odražajo tako umetniško kakovost kot tudi njihov doprinos k širjenju komorne glasbe po vsem svetu.

Instrumenti in poznejše življenje

Brainin je igral na izjemnih instrumentih, med katerimi so omenjeni Guarnerius del Gesu "Rode" (1734) ter Stradivariusova violina "Chaconne" (1725) in "Gibson" (1713). Po prenehanju Amadeus kvarteta po smrti Petra Schidlofa je Brainin nadaljeval nastope kot solist in komorni glasbenik ter ohranjal mednarodni ugled vse do svoje smrti v Londonu leta 2005.

Norbert Brainin ostaja v spominu kot ena ključnih osebnosti komorne glasbe 20. stoletja: njegov izjemen občutek za fraziranje, barvo tona in predanost kvartetnemu idealu so pomembno zaznamovali način izvajanja in dojemanja godalne glasbe v sodobnem času.