Oliver Heaviside

Življenje

Heaviside se je rodil v Camden Townu v Londonu. Njegov oče je bil izurjen graver. Njegov stric, sir Charles Wheatstone (1802-1875), je bil eden od izumiteljev telegrafa in je leta 1837 s postaje Euston opravil znamenite poskuse.

Heaviside je bil nizke rasti in imel rdeče lase. V mladosti je zbolel za škrlatinko, zaradi katere je postal precej gluh, zlasti v poznejših letih. Heaviside je do svojega 16. leta študiral na šoli Camden House School, do 18. leta pa je nadaljeval študij doma. Zaposlil se je kot telegrafist in nekaj časa delal na Danskem. Opazil je, da so bile hitrosti delovanja iz Anglije na Dansko za 40 % višje kot v obratni smeri, in leta 1871 je odkril napako na telegrafskem kablu iz Anglije na Dansko. Leta 1873 je dobil izvod prve izdaje Maxwellove knjige A Treatise on Electricity and Magnetism. Ta knjiga je nanj zelo vplivala in mu pomagala pri oblikovanju številnih matematičnih zamisli. V tem času je delal v Newcastlu. Leta 1875 se je vrnil v London k staršem. Tam je veliko časa posvetil pisanju svojih odkritij, vendar nihče ni želel objaviti njegovih člankov, ker so bili pretežki za razumevanje. Izmenične tokove je analiziral 15 let, preden so jih začeli uporabljati v komercialne namene.

Ko so se njegovi starši preselili v Paignton, se je preselil z njimi. Po njuni smrti je živel v Newton Abbottu in nato od leta 1908 do smrti v Torquayu. Bil je neporočen.

Ekscentrično vedenje

Na stara leta je Heaviside postajal vse bolj ekscentričen. Bil je reven in živel je sam v veliki hiši v Torquayu, ki si je ni mogel privoščiti primerno ogrevati. Rad je imel obiske prijateljev, vendar je mnoge ljudi odvrnil, ker je bil pogosto nesramen. Ker ni znal kuhati, je k njemu redno prihajal prijazen policist in mu prinašal hrano. Ker je bil Heaviside gluh in ni slišal trkanja na vrata, je policist navadno odprl poštni nabiralnik in glasno zapiskal. Hiša in vrt sta bila v strašnem neredu. V hiši je imel za pohištvo kupe granita. Za svojim imenom je pogosto za šalo napisal črke W.O.R.M. Nohte na rokah si je lakiral v rožnato barvo. Vsaj enkrat si je lase pobarval na črno in si na glavo, ko so bili mokri, nataknil čajnik.

Ko je leta 1925 padel z lestve in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v dom za ostarele, je bil prvič v življenju v motornem vozilu. Vozniku reševalnega vozila je povedal, da je užival v vožnji. Mesec dni pozneje je umrl v domu za ostarele v Torquayu in bil pokopan v Paigntonu.

Njegovo delo

Elektromagnetizem

Elektrika - Magnetizem

Elektrostatika Električni naboj - Coulombov zakon - Električno polje - Električni tok - Gaussov zakon - Električna potencialna energija - Električni potencial - Elektrostatična indukcija - Električni dipolni moment - Polarizacijska gostota

Magnetostatika Amperov zakon - električni tok - magnetno polje - magnetizacija - magnetni tok - Biotov-Savartov zakon - Magnetni dipolni moment - Gaussov zakon za magnetizem

Elektrodinamika Lorentzev zakon o sili - emf - elektromagnetna indukcija - Faradayev zakon - Lenzov zakon - premikalni tok - Maxwellove enačbe - EM polje - elektromagnetno sevanje - Liénard-Wiechertov potencial - Maxwellov tenzor - vrtinčni tok

Električno omrežje Električna prevodnost - Električna upornost - Kapacitivnost - Induktivnost - Impedanca - Resonančne votline - Valovodi

Covariantna formulacija Elektromagnetni tenzor - Elektromagnetni tenzor napetosti in energije - Elektromagnetni štiristopenjski tok - Elektromagnetni štiristopenjski potencial

·         v ·         t ·         e

Heaviside je bil podoben siru Isaacu Newtonu, saj je delal sam in ni vedno objavil vseh svojih poskusov. V svoje zvezke je zapisal veliko zamisli, vendar je menil, da te zamisli niso pripravljene za objavo, vendar so se izkazale za zelo pomembne. Predlagal je na primer, da je več kilometrov nad zemeljsko površino atmosferska prevodna plast, ki bi jo lahko uporabili za pošiljanje radijskih valov na dolge razdalje okoli ukrivljenosti Zemlje. Leta 1923 je bilo res odkrito, da obstajajo kompleksne ionizirane plasti (imenovane "ionosfera"). Po njem je bila kasneje poimenovana plast Kennelly-Heaviside. Do leta 1950, 25 let po njegovi smrti, je bilo po vsem svetu več kot 50 postaj, ki so eksperimentirale z radijsko komunikacijo v zgornjih plasteh atmosfere.

Heaviside je preučeval, kako jasno prenašati govor v telefonski komunikaciji. Preučeval je odboj v telefonskih tokokrogih (ti so povzročali moteče odmeve). Od leta 1886 je večino časa posvečal širjenju elektromagnetnih valov po prostoru, ki ga je razvil Hertz, in gibanju atomov, ki ga je odkril J. J. Thomson.

Odličja

Heavisida ni zanimalo prejemanje priznanj. S svojimi odkritji ni nikoli zaslužil in pogosto je imel težave s plačevanjem računov. Verjetno je bil zelo zadovoljen, ko je leta 1891 postal član Kraljeve družbe. Vlada mu je dodelila 120 funtov letne pokojnine po civilnem seznamu. Leta 1908 je bil izvoljen za častnega člana Inštituta elektroinženirjev, leta 1918 pa za častnega člana Ameriškega inštituta elektroinženirjev. Leta 1921 je bil prvi, ki je bil odlikovan s Faradayevo medaljo.

Znani Heavisidov citat se glasi: "Ali naj zavrnem večerjo, ker ne razumem v celoti procesa prebave?

Heavisidov grob na pokopališču Paignton

Sorodne strani

• Heavisidova funkcija
• Magnetna upornost
• Dirakova delta funkcija
• Koaksialni kabel
• Hughesova medalja