Kompleksno število je razširitev običajnih (realnih) števil, ki omogoča reševanje enačb, kjer realna števila niso dovolj — na primer kvadratnih enačb z negativnim diskriminantom. Kompleksno število sestavljata dva dela: realni del in imaginarni del. Najpomembnejše imaginarno število označimo z i {\displaystyle i}{\displaystyle i} , ki je definirano tako, da je njegov kvadrat enak -1: i 2 = i × i = - 1 {\displaystyle i^{2}=i\krat i=-1\ } {\displaystyle i^{2}=i\times i=-1\ }. Vsa druga imaginarna števila dobimo tako, da to imaginarno enoto pomnožimo z realnim številom.

Vsako kompleksno število lahko zapišemo v obliki a + b i {\displaystyle a+bi} {\displaystyle a+bi} (pogosto tudi kot a + b i {\displaystyle a+b\cdot i}{\displaystyle a+b\cdot i} ), kjer sta a in b realni števili. Imenujemo ju:

  • realni del: a = ℜ ( z ) {\displaystyle \Re (z)} {\displaystyle \Re (z)} ali Re ( z ) {\displaystyle \operatorname {Re} (z)}{\displaystyle \operatorname {Re} (z)},
  • imaginarni del: b = ℑ ( z ) {\displaystyle \Im (z)} {\displaystyle \Im (z)} ali Im ( z ) {\displaystyle \operatorname {Im} (z)}{\displaystyle \operatorname {Im} (z)}.

Vsako realno število je tudi kompleksno število z imaginarno komponento 0 (ℑ ( z ) = 0 {\displaystyle \Im (z)=0}{\displaystyle \Im (z)=0}).

Osnovne aritmetične operacije

Kompleksna števila podpirajo vse osnovne aritmetične operacije — seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje — ter imajo komutativne, asociativne in distributivne lastnosti, podobno kot realna števila.

  • Seštevanje: (a+bi) + (c+di) = (a+c) + (b+d)i.
  • Množenje: (a+bi)(c+di) = (ac − bd) + (ad + bc)i. Poseben primer: i·i = −1.
  • Konjugirano število: če je z = a + bi, je kompleksno konjugirano število \u0305z = a − bi. Uporablja se pri deljenju in izračunu absolutne vrednosti.
  • Deljenje: z / w (w ≠ 0) izvedemo tako, da števec in imenovalec pomnožimo s konjugatom imenovalca in poenostavimo.

Konjugat in modul

Definiramo konjugirano število z̄ = a − bi. Modul (dolžina v kompleksni ravnini) kompleksnega števila z = a + bi je |z| = sqrt(a² + b²). Uporaba konjugata in modula:

  • |z|² = z·z̄ = a² + b².
  • Deljenje z/w = (z·w̄) / |w|².

Polarni zapis in Eulerjeva formula

Kompleksno število z lahko tudi predstavimo v polarni (trigonometrski) obliki z = r(cos θ + i sin θ), kjer je r = |z| in θ argument (kot). S pomočjo Eulerjeve formule zapišemo:

z = r e^{iθ} = r( cos θ + i sin θ ).

Ta oblika je zelo uporabna pri množenju in deljenju (modula se množi, koti se seštevajo/odštevajo) ter pri eksponentih in korenih kompleksnih števil.

Geometrijska predstavitev

Kompleksna števila lahko predstavimo kot točke v ravnini (tako imenovana Gaussova ali kompleksna ravnina): realna osa a na vodoravni osi in imaginarna osa b na navpični osi. Zato lahko kompleksno število zapišemo tudi kot urejen par (a, b), kjer sta a in b realni števili.

Zgodovina in notacija

Prve ideje o imaginarnih številih segajo v 16. stoletje; pomembna imena so bila Gerolamo Cardano in Raffaele Bombelli. Notacijo i {\displaystyle \mathrm {i} }{\displaystyle \mathrm {i} } je verjetno populariziral Leonhard Euler.

V elektrotehniki se pogosto uporablja črka j {\displaystyle j}{\displaystyle j} namesto i {\displaystyle i}{\displaystyle i}, ker i {\displaystyle i}{\displaystyle i} označuje električni tok in bi lahko povzročalo zmedo pri brezskrbnem zapisovanju enačb.

Lastnosti in pomembne trditve

  • Množico vseh kompleksnih števil običajno zapišemo kot C {\displaystyle \mathbb {C} } {\displaystyle \mathbb {C} }.
  • Kompleksna števila tvorijo polje (field) in algebraično zaprt sistem: po osnovnem izreku algebre ima vsak nenavaden polinom s kompleksnimi koeficienti vsaj en kompleksni koren (Fundamental Theorem of Algebra).
  • Pri reševanju kvadratnih enačb s negativnim diskriminantom natanko dobimo nerealne (kompleksne) korene, kar je bil tudi glavni motiv za uvedbo imaginarne enote.

Za praktično delo s kompleksnimi številkami se pogosto uporablja kombinacija kartičnih računskih pravil (seštevanje, množenje) in geometrijskih predstavitev (modul, argument, polarni zapis), kar omogoča elegantne rešitve pri analizi signalov, elektrotehniki, teoriji vibracij, kvantni mehaniki in številnih drugih področjih matematike in tehnike.