Magnetna reluktanca: definicija in vloga v magnetnih tokokrogih

Magnetna upornost ali magnetni upor je količina, ki se uporablja pri analizi magnetnih tokokrogov in je analogna upornosti v električnem vezju. Vendar pa je pomembna razlika: medtem ko električna upornost energijo običajno odvaja v obliki toplote, reluktanca ne odvaja energije — energija je shranjena v samem magnetnem polju. Reluktanca določa, koliko magnetne motivne sile (MMF, magnetomotorna sila) je potrebno, da skozi določen tokokrog steče določena magnetna gostota toka (magnetni tok, flux). Tako kot električno polje povzroči, da električni tok sledi poti najmanjšega upora, magnetno polje povzroči, da magnetni tok sledi poti najmanjšega magnetnega upora. To je skalarna, obsežna količina, podobno kot električna upornost.

Osnovni izrazi in enačbe

Reluktanco običajno označimo s kodrastim velikim R (ℜ ali R). Definicijsko velja:

  • ℜ = MMF / Φ, kjer je MMF magnetomotorna sila (v amperspojičih, A-turns) in Φ magnetni tok (v weberih, Wb).
  • Za homogeno magnetno potezo z dolžino l, presekom A in permeabilnostjo μ velja poenostavljena formula: ℜ = l / (μ · A).
  • Permeabilnost μ je produkt vakuumske permeabilnosti μ0 in relativne permeabilnosti μr: μ = μ0·μr, pri čemer je μ0 ≈ 4π×10⁻⁷ H/m.
  • Enota reluktance je A/Wb, kar je enako H⁻¹ (recipročna henry).

Vloga v magnetnih tokokrogih in praktični vidiki

Reluktanca igra pri načrtovanju magnetnih naprav (transformatorji, tuljave, elektromagneti, reluctančni motorji itd.) ključno vlogo, saj določa razmerje med vloženo MMF in ustvarjenim magnetnim tokom. Pri načrtovanju je treba upoštevati naslednje učinke:

  • Zrakovni razmak (air gap): tudi majhen zračni razmak močno poveča skupno reluktanco tokokroga, ker ima zrak veliko manjšo permeabilnost kot feromagnetni materiali. Zato se zračni razmiki uporabljajo za nadzor toka in preprečevanje magnetne saturacije.
  • Nelinearnost in saturacija: relativna permeabilnost feromagnetnih materialov je odvisna od magnetne napetosti (H) in lahko ob visokih gostotah polja znatno upade — tokokrog postane nelinearen in lahko pride do saturacije jedra.
  • Serijsko in vzporedno povezovanje: reluktance v seriji se seštevajo (ℜ_total = ℜ1 + ℜ2 + ...), pri vzporednih poteh pa velja enakost, kot pri električnih uporih (recipročne vsote), kar olajša analizo kompleksnih tokokrogov.
  • Izgube in režna/uhajajoča polja: reluktanca sama po sebi ne predstavlja izgube, vendar pa realni materiali pomenijo hysteresisne in vrtinčne spremembe, ki povzročajo izgube. Poleg tega se lahko del magnetnega toka izogne načrtovani poti (leakage flux), kar vpliva na učinkovitost.
  • Oblika in robni učinki: majhni preseki, ostri prelomi in robni učinki povzročajo »fringing« magnetnega polja, kar spremeni efektivno površino in reluktanco.

Načrtovanje in praktični nasveti

  • Za zmanjšanje reluktance izberemo materiale z veliko relativno permeabilnostjo (μr) in povečamo presečno površino A, hkrati pa skrajšamo pot polja l, kjer je mogoče.
  • Če je potreben nadzor pretoka ali linearizacija značilnosti, se namerno uvede zračni razmik — to je pogosto pri jedrih induktorjev in elektromagnetih.
  • Pri izračunih je priporočljivo upoštevati nelinearno B–H krivuljo materiala ter upoštevati izgube in uhajanje, kadar je natančnost pomembna.

Reluktanca je torej ključna količina pri razumevanju in modeliranju magnetnih tokokrogov: določa, kako učinkovito magnetomotorna sila ustvarja magnetni tok, in zato neposredno vpliva na delovanje magnetnih naprav. Reluktanca je običajno označena s kodrastim velikim R.

Zgodovina

Izraz je maja 1888 skoval Oliver Heaviside. Pojem "magnetni upor" je prvi omenil James Joule, izraz "magnetomotorična sila" (MMF) pa je prvi poimenoval Bosanquet. Zamisel o zakonu o magnetnem pretoku, podobnem Ohmovemu zakonu za zaprte električne kroge, pripisujejo H. Rowlandu.

Opredelitev

Skupna reluktanca je enaka razmerju med "magnetomotorično silo" (MMF) v pasivnem magnetnem krogu in magnetnim tokom v tem krogu. V izmeničnem polju je reluktanca razmerje amplitudnih vrednosti sinusne MMF in magnetnega pretoka. (glej fazorje)

Definicijo lahko izrazimo kot:

R = F Φ {\displaystyle {\mathcal {R}}={\frac {\mathcal {F}}{\Phi }}} {\displaystyle {\mathcal {R}}={\frac {\mathcal {F}}{\Phi }}}

kjer je

R {\displaystyle {\mathcal {R}}}\mathcal R ("R") je upornost v amperskih vrtljajih na weber (enota, ki je enakovredna vrtljajem na Henrija). "Zavoji" se nanašajo na število navitij električnega vodnika, ki sestavlja induktor.

F {\displaystyle {\mathcal {F}}}\mathcal F ("F") je magnetomotorična sila (MMF) v amperskih obratih

Φ ("Phi") je magnetni pretok v weberjih.

Včasih je znan kot Hopkinsonov zakon in je analogen Ohmovemu zakonu, pri čemer se upornost nadomesti z reluktanco, napetost z MMF, tok pa z magnetnim tokom.

Magnetni tok vedno tvori zaprto zanko, kot jo opisujejo Maxwellove enačbe, vendar je pot zanke odvisna od upornosti okoliških materialov. Koncentrira se okoli poti z najmanjšo reluktanco. Zrak in vakuum imata veliko reluktanco. Lahko namagneteni materiali, kot je mehko železo, imajo majhno reluktanco. Koncentracija fluksa v materialih z nizko reluktanco tvori močne začasne pole in povzroča mehanske sile, ki težijo k premikanju materialov proti območjem z višjim fluksom, zato je to vedno privlačna sila (pull).

Reluktanco enotnega magnetnega tokokroga lahko izračunamo kot:

R = l μ 0 μ r A {\displaystyle {\mathcal {R}}={\frac {l}{\mu _{0}\mu _{r}A}}}} {\displaystyle {\mathcal {R}}={\frac {l}{\mu _{0}\mu _{r}A}}}

ali

R = l μ A {\displaystyle {\mathcal {R}}={\frac {l}{\mu A}}} {\displaystyle {\mathcal {R}}={\frac {l}{\mu A}}}

kjer je

l je dolžina tokokroga v metrih

μ 0 {\displaystyle \mu _{0}}{\displaystyle \mu _{0}} je prepustnost prostega prostora, ki je enaka 4 π × 10 - 7 {\displaystyle 4\pi \krat 10^{-7}}{\displaystyle 4\pi \times 10^{-7}} henryjev na meter

μ r {\displaystyle \mu _{r}}{\displaystyle \mu _{r}} je relativna magnetna permeabilnost materiala (brez dimenzije)

μ {\displaystyle \mu }\mu je prepustnost materiala ( μ = μ 0 μ r {\displaystyle \mu =\mu _{0}\mu _{r}}{\displaystyle \mu =\mu _{0}\mu _{r}} )

A je površina preseka tokokroga v kvadratnih metrih

Obratna vrednost reluktance se imenuje permeansa.

P = 1 R {\displaystyle {\mathcal {P}}={\frac {1}{\mathcal {R}}}} {\displaystyle {\mathcal {P}}={\frac {1}{\mathcal {R}}}}

Njegova izpeljana enota SI je henry (enaka enoti za induktivnost, čeprav sta pojma različna).

Aplikacije

  • V jedrih nekaterih transformatorjev je mogoče ustvariti zračne vrzeli, da se zmanjšajo učinki nasičenja. To poveča upornost magnetnega tokokroga in mu omogoči, da shrani več energije pred nasičenjem jedra. Ta učinek se uporablja tudi pri povratnem transformatorju.
  • Spreminjanje reluktance je načelo reluktančnega motorja (ali generatorja s spremenljivo reluktanco) in Alexandersonovega alternatorja. Z drugimi besedami, reluktančne sile iščejo najbolj poravnano magnetno vezje in majhno razdaljo zračne reže.
  • Multimedijski zvočniki so običajno magnetno zaščiteni, da bi zmanjšali magnetne motnje, ki jih povzročajo na televizorjih in drugih CRT-jih. Magnet zvočnika je prekrit z materialom, kot je mehko železo, da se zmanjša blodeče magnetno polje.

Odklon se lahko uporablja tudi za:

  • Reluktančni motorji
  • Spremenljivo reluktančni (magnetni) sprejemniki

Sorodne strani

  • Dielektrična kompleksna reluktanca
  • Magnetna kapacitivnost
  • Magnetna kapacitivnost
  • Magnetno vezje
  • Magnetna kompleksna reluktanca
  • Reluktančni motor

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3