Henry (H) je enota v fiziki in elektroniki za merjenje induktivnosti. Simbol enote je H, ime pa izvira po Josephu Henryju (1797–1878), ameriškem znanstveniku, ki je neodvisno od Michael Faradaya (1791–1867) odkril pojav elektromagnetne indukcije. (Faraday je v Angliji neodvisno prišel do istih ugotovitev; odkritji sta bili približno hkrati.)
Definicija in sorodne enote
Eno henry je definirano kot induktivnost, pri kateri sprememba toka 1 ampera v krogu povzroči zakasneli emf 1 volta, ali enakovredno:
- 1 H = 1 V·s/A
- 1 H = 1 Wb/A (weber na amper)
- 1 H = 1 Ω·s (ohm-sekunda)
Za navojno tuljavo z N ovoji velja zveza med induktivnostjo, magnetnim tokom in tokom tuljave:
- λ = N·Φ (veza toka),
- L = λ / I = N·Φ / I,
- energija, shranjena v induktorju: E = 1/2·L·I².
Dimenzijska formula
Dimenzijsko je henry enota podana kot:
- [H] = M·L²·T⁻²·I⁻²
Magn. permeabilnost vakuuma in njena vrednost
Magnetna permeabilnost popolnega vakuuma (μ0) se dolgo časa navadno navajala kot točno 4π×10−7 H/m. Po revidiranem sistemu enot SI (2019) μ0 ni več definirana z natančno numerično vrednostjo, temveč je kvantiteta, katere vrednost je določena z merjenji in povezana z drugimi osnovnimi konstanti; približna vrednost je μ0 ≈ 1.25663706212×10−6 H/m.
Uporaba in primeri
- Majhni pasivni induktorji v elektroniki: nH (nanohenry) do µH (mikrohenry).
- V transformatorjih in večjih tuljavah se uporabljajo enote mH (millihenry) do H (henry).
- Tipične vrednosti: induktor za filtriranje napajanja lahko meri nekaj µH do nekaj mH; tuljava z več zavoji lahko doseže celo nekaj henrijev.
Pravila pisanja
V SI se imena enot pišejo z malimi črkami (npr. henry) razen če so začetek povedi; simboli pa so občutljivi na velikost črk (simbol za henry je veliko H). Nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo (National Institute of Standards and Technology) američnim uporabnikom priporoča, da množino v angleščini pišejo kot "henries". V slovenskih besedilih se običajno uporablja slovenska sklanjatev in zapis imena enote z malimi črkami.

