Siegmund Nissel (1922–2008): britanski violinist, član kvarteta Amadeus

Siegmund Nissel (1922–2008) — avstrijsko-rojeni britanski violinist, drugi violinist kvarteta Amadeus; življenje, kariera, legendarni posnetki in vpliv na klasično glasbo.

Siegmund Nissel (3. januar 1922 - 21. maj 2008) je bil v Avstriji rojeni britanski violinist, ki je igral drugo violino v slavnem kvartetu Amadeus. Bil je ena ključnih osebnosti evropskega godalnega kvartetnega gibanja v drugi polovici 20. stoletja ter pomemben promotor komorne glasbe po vsem svetu.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Siegmund (Sigi) Nissel se je rodil v Münchnu v judovski družini z Dunaja. Pri šestih letih je začel igrati violino. Mati mu je umrla pri devetih letih. Oče ga je odpeljal na Dunaj, kjer je bil njegov učitelj Max Weissgärber. Kmalu so politične razmere v Avstriji postale nevarne za Jude, zato so mladega Nissla leta 1938 z Dunaja poslali v Veliko Britanijo. Tam se je moral prilagoditi novemu okolju in jeziku, hkrati pa je nadaljeval glasbeno izobraževanje in vztrajno izpopolnjeval tehniko in muzikalnost.

Vojna, srečanje s člani kvarteta in ustanovitev Amadeus Quarteta

Ko se je začela druga svetovna vojna, je bil Nissel interniran na otoku Man. Tam je spoznal violinista Petra Schidlofa in pozneje Norberta Brainina. Skupaj so igrali veliko glasbe. Potem so ju izpustili, ker sta bila nadarjena glasbenika. Učila sta se pri slavnem učitelju violine Maxu Rostalu. Tam sta spoznala britanskega violončelista Martina Lovetta, čigar žena je bila Rostalova učenka. Štirje moški so skupaj igrali godalne kvartete, pri čemer je Peter Schidlof zdaj igral viola. Sprva so se imenovali Braininov kvartet, nato pa se je Nisslu porodila ideja o imenu Amadeus Quartet (Amadeus je eno od Mozartovih imen).

Skupina se je razvila iz prijateljskega sodelovanja v profesionalni ansambel, pri čemer je vsaka vaja temeljila na natančnem študiju slogov in prakse interpretacije. Nissel je bil znan po občutku za ansambel, natančnem intoniranju in sposobnosti ustvariti enoten zven, kar je bilo osrednjega pomena za uspeh kvarteta.

Kariéra Amadeus Quarteta

Kvartet Amadeus (prijatelji so ga pogosto imenovali Wolf Gang) je prvič nastopil leta 1948 v londonski dvorani Wigmore. Dvorana je bila polna in več sto ljudi je bilo zavrnjenih. Po tem koncertu so jih vabili na koncerte po vsem svetu. Postali so najslavnejši godalni kvartet svojega časa. Posneli so približno 200 posnetkov. Znani so bili predvsem po igranju kvartetov velikih klasičnih skladateljev Mozarta, Beethovna, Schuberta in Brahmsa, igrali pa so tudi dela skladateljev 20. stoletja, kot sta Bartók in Benjamin Britten (ki je zanje napisal svoj tretji kvartet).

Amadeus Quartet je bil cenjen tako po zanesljivi intonaciji in zadržani ekspresiji kot tudi po bogatem tonu in izjemnemu občutku za slogovno zvestobo. Njihovi posnetki so postali referenčni pri interpretacijah repertoarja od obdobja klasicizma do poznega romantizma, hkrati pa so odprli vrata tudi sodobnejšim skladbam. Skupina je redno nastopala v najpomembnejših koncertnih dvoranah in sodelovala z vrhunskimi dirigenti ter solisti.

Nissel je bil tisti, ki je organiziral vse poslovne zadeve skupine, skrbno urejal koncertne turneje, pogajanja z založbami za posnetke in logistiko potovanj — vloga, ki je kvartetu omogočila fokus na glasbeno delo brez nepotrebnih motenj.

Kasnejše delo, poučevanje in razpad kvarteta

Ko je Schidlof leta 1987 umrl zaradi srčne kapi, kvartet Amadeus ni več obstajal. Člani so se odločili, da kvarteta ne bodo nadomestili z drugim glasbenikom, saj so menili, da posebna kemija njihove zasedbe ne bi bila reproducirana. Po razpadu kvarteta je Nissel posvetil veliko časa poučevanju in svetovanju mladim ansamblom. Postal je znan učitelj mladih kvartetov na Kraljevi akademiji za glasbo, kjer je prenašal svoje bogate izkušnje glede franšizne vaje, interpretacije in profesionalnega pristopa k komorni glasbi.

Svoje znanje je prenašal tudi preko mojstrskih tečajev in predavanj, mnogi njegovi učenci pa so kasneje postali uspešni člani profesionalnih kvartetov in orkestrov. S tem je še dodatno utrdil svoj vpliv na razvoj komorne glasbe v Veliki Britaniji in širše.

Zdravje, osebno življenje in priznanja

Čeprav so mu leta 1960 operirali možganski tumor in naredili obvod srca, je dočakal 86 let. Bil je družinski človek, ki je imel ženo, sina, hčer in tri vnuke. Njegova družina in bližnji sodelavci so ga opisovali kot preprostega, predanega in topelega človeka, ki je kljub svetovni slavi ostal skromen in osredotočen na glasbo.

Imel je veliko priznanj, med drugim je prejel nagrado OBE (1970) ter častna doktorata Univerze v Yorku in Kraljeve akademije za glasbo. Poleg tega so njegova in kvartetova dela večkrat dobila pohvale kritike in nagrade v glasbenih krogih, njihovi posnetki pa ostajajo pomemben del fonoteke klasične glasbe.

Zapuščina

Siegmund Nissel je zapustil bogato glasbeno zapuščino: vodenje enega najpomembnejših kvartetov 20. stoletja, obsežen zvočni arhiv posnetkov, pa tudi generacijo glasbenikov, ki so se učili pri njem. Amadeus Quartet in Nisselovo poučevanje sta pomembno prispevala k uveljavitvi standardov interpretacije skladb klasičnega in romantičnega obdobja ter k spoštovanju komorne glasbe kot izrazito kolektivne umetnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kdaj se je rodil Siegmund Nissel?

V: Koliko let je bil star, ko je začel igrati violino?

V: Kaj se je zgodilo z njegovo materjo, ko je bil star 9 let?

V: Kdo so bili njegovi učitelji na Dunaju?

V: Koga je Siegmund spoznal, ko je bil med drugo svetovno vojno interniran na otoku Man?

V: Kako sta najprej poimenovala svojo skupino godalnega kvarteta?

V: Katere časti je Siegmund prejel v svojem življenju?

Išči po črki