Enrico Fermi
Enrico Fernando Fermi (29. september 1901 - 28. november 1954) je bil italijansko-ameriški fizik, ki je delal na prvem jedrskem reaktorju in sodeloval pri oblikovanju kvantne teorije. Pomemben je bil tudi za fiziko delcev in statistično mehaniko. Fermi je leta 1938 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za svoje delo o inducirani radioaktivnosti. Zgradil je prvi jedrski reaktor na svetu. Fermi je bil eden največjih znanstvenikov 20. stoletja.
Zgodnje življenje
Fermi se je rodil v Rimu in obiskoval tamkajšnjo gimnazijo. Bil je zelo dober pri matematiki in naravoslovju ter je prejel nagrado na Scuola Normale Superiore v Pisi. Na Univerzi v Pisi je študiral fiziko. Leta 1923 je prejel štipendijo italijanske vlade in odšel na nadaljnji študij v Göttingen. Leta 1924 je prejel Rockefellerjevo štipendijo in študiral v Leydnu. Konec leta 1924 se je vrnil v Italijo in postal predavatelj matematične fizike in mehanike na univerzi v Firencah.
Znanstvenik v Italiji
Leta 1926 je Fermi odkril statistične zakone, ki se zdaj imenujejo Fermijeva statistika. Ti zakoni pojasnjujejo delovanje delcev, za katere velja Paulijevo izključitveno načelo in jih zdaj imenujemo fermioni. Ti se razlikujejo od delcev, imenovanih bozoni, ki jih pojasnjuje Bose-Einsteinova statistika. Leta 1927 je postal profesor teoretične fizike na Univerzi v Rimu. Več časa je posvetil študiju elektrodinamike in začel podrobno preučevati atomsko jedro. Leta 1934 je s pomočjo odkritij Wolfganga Paulija, Frédérica Joliota in Irène Joliot-Curie lahko pokazal spremembe v skoraj vsakem elementu, ki so ga bombardirali z nevtroni. To je privedlo do odkritja počasnih nevtronov, jedrske cepitve in nastanka elementov, ki jih ni bilo v periodnem sistemu.
Fermi je svoje pomisleke o nevarnostih jedrske energije izrazil na enem od srečanj Univerze v Chicagu pred koncem druge svetovne vojne.
