Roger D. Kornberg - Nobelov nagrajenec in biokemik, pionir transkripcije
Roger D. Kornberg — Nobelov nagrajenec in pionir transkripcije: odkrivalec mehanizmov prenosa DNK v RNK in vodilni profesor strukturne biologije na Stanfordu.
Roger David Kornberg (rojen 24. aprila 1947) je ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec. Kornberg je leta 2006 prejel Nobelovo nagrado za kemijo za preučevanje transkripcije evkariontov (kopiranje informacij iz DNK v RNK). Njegovo delo je razkrilo molekularni mehanizem, s katerim RNA polimeraza II prepisuje genetske informacije ter kako so ti procesi regulirani s pomočjo transkripcijskih dejavnikov in večjupinskega kompleksa, imenovanega mediator.
Kornberg je profesor strukturne biologije na Medicinski fakulteti Univerze Stanford, kjer vodi raziskovalno skupino, osredotočeno na kombinacijo biokemije in strukturne biologije za razumevanje transkripcije pri evkariontih. Njegova skupina je uporabljala napredne metode, predvsem rentgensko kristalografijo, da bi določila tridimenzionalno zgradbo RNA polimeraze II in njenih kompleksov z DNA ter regulatornimi proteini. Ti strukturni pregledi so omogočili vpogled v delovanje aktivnega centra encima, nastanek transkripcijske mehurčkaste strukture in potek sinteze RNK.
Glavna odkritja in pomen
- Razjasnitev delovanja RNA polimeraze II: Kornberg je prispeval k natančnemu razumevanju, kako ta ključen encim prebere DNK in sintetizira RNK na atomski ravni.
- Odkritje in preučevanje mediatorja: identificiral je vlogo mediatornega kompleksa kot posrednika med regulacijskimi faktorji in RNA polimerazo II, kar pojasnjuje, kako se signali iz regulatornih proteinov prenašajo na osnovni transkripcijski aparat.
- Vpliv na razumevanje regulacije genov: njegovo delo je pokazalo, kako so procesi prepisovanja natančno nadzorovani in kako spremembe v teh mehanizmih lahko vplivajo na razvoj bolezni.
- Metodološki prispevki: razvoj in uporaba novih tehnik za kristalizacijo velikih proteinskih kompleksov so odprli pot številnim nadaljnjim strukturnim študijam v molekularni biologiji.
Roger Kornberg je pomembno prispeval tudi k širjenju znanja in izobraževanju novih generacij raziskovalcev. Njegove odločitve in odkritja so imeli dolgoročne posledice za molekularno biologijo, medicino in farmacevtski razvoj, saj boljše razumevanje mehanizmov transkripcije pomaga pri razvoju ciljanih terapij in interpretaciji genetskih vzrokov bolezni.
Tudi njegov oče Arthur Kornberg je bil profesor na Univerzi Stanford in je leta 1959 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Ta družinska tradicija znanstvenega dela poudarja vpliv in pomen raziskav Kornbergovega rodu za sodobno biofiziko in molekularno biokemijo.
Zgodnje življenje
Kornberg se je rodil v St. Louisu v Missouriju v judovski družini. Bil je prvi od treh otrok Arthurja Kornberga in njegove žene Sylvy. Starša sta skupaj delala kot biokemika. Roger Kornberg je leta 1967 diplomiral na univerzi Harvard, leta 1972 pa doktoriral na univerzi Stanford. Nato je postal sodelavec Laboratorija za molekularno biologijo na Univerzi v Cambridgeu v Angliji.
Pomembne študije
Vso dednost nadzorujejo geni. Da bi celice lahko uporabile informacije v genih, je treba izdelati kopijo dela gena. Kopiranje se imenuje transkripcija. Transkripcija ustvari kopijo RNA dela DNK. RNK se iz celičnega jedra prenese v ribosome, kjer opravi svoje delo. To se imenuje messenger RNA in vsebuje aminokislinsko zaporedje za proizvodnjo beljakovin. Ta drugi proces se imenuje prevajanje. Deluje v vseh evkariontih, vključno z vsemi rastlinami in živalmi.
Kornberg je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja delal z Aaronom Klugom in Francisom Crickom v MRC. Odkril je nukleosom, zelo pomembno beljakovinsko strukturo v kromosomih. Nukleosomi so osnovne ponavljajoče se enote evkariontskega kromatina. Tako so veliki evkariontski genomi zbrani v jedru in omogočajo nadzor nad njim.
Kornberg je odkril, da signale RNK pošilja kompleks proteinov, ki so ga poimenovali mediator. Odbor za Nobelovo nagrado je dejal: "Velika kompleksnost evkariontskih organizmov je omogočena s finim prepletanjem med tkivno specifičnimi snovmi, ojačevalci v DNK in mediatorjem. Odkritje mediatorja je zato pravi mejnik v razumevanju procesa transkripcije".
Kornbergu je po dolgotrajnih prizadevanjih z rentgensko kristalografijo uspelo posneti 3D slike molekul RNK, lipidov in proteinov. S temi študijami je Kornberg ustvaril sliko delovanja DNK. Odbor za Nobelovo nagrado je dejal: "Resnično revolucionarni vidik slike, ki jo je ustvaril Kornberg, je ta, da je na njej ujet proces transkripcije v polnem teku. Vidimo, kako se gradi veriga RNK, in s tem natančne položaje DNK, polimeraze in RNK med tem procesom".
Leta 1959 je oče Rogerja Kornberga, Arthur Kornberg, prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za študije o tem, kako se genetske informacije prenašajo z ene molekule DNK na drugo. To se imenuje replikacija DNK. Arthur Kornberg je našel prvi encim, ki je lahko ustvaril DNK. To je bil prvi znani encim, ki je svoja navodila črpal iz kopije DNK. Mlajši brat Rogerja Kornberga, Thomas Bill Kornberg, je leta 1970 odkril DNA polimerazi II in III in je zdaj genetik na Kalifornijski univerzi v San Franciscu. Vsi trije Kornbergovi so si prizadevali razumeti, kako se genetske informacije uporabljajo v celicah. Arthur in Roger Kornberg sta šesti oče in sin, ki sta prejela Nobelovo nagrado.
Nagrade
Profesor Kornberg je prejel te nagrade:
- 1997: Harveyjeva nagrada izraelskega tehnološkega inštituta Technion
- 2002: ASBMB-Merckova nagrada
- 2002: Pasarova nagrada za raziskave raka
- 2002: Velika nagrada Charles-Leopold Mayer
- 2005: P. Sloana ml. .
- 2006: Nobelova nagrada za kemijo
- 2006: Nagrada Louise Gross Horwitz Univerze Columbia
Iskati