Roger D. Kornberg
Roger David Kornberg (rojen 24. aprila 1947) je ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec. Kornberg je leta 2006 prejel Nobelovo nagrado za kemijo za preučevanje transkripcije evkariontov (kopiranje informacij iz DNK v RNK).
Kornberg je profesor strukturne biologije na Medicinski fakulteti Univerze Stanford. Tudi njegov oče Arthur Kornberg je bil profesor na Univerzi Stanford in je leta 1959 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.
Zgodnje življenje
Kornberg se je rodil v St. Louisu v Missouriju v judovski družini. Bil je prvi od treh otrok Arthurja Kornberga in njegove žene Sylvy. Starša sta skupaj delala kot biokemika. Roger Kornberg je leta 1967 diplomiral na univerzi Harvard, leta 1972 pa doktoriral na univerzi Stanford. Nato je postal sodelavec Laboratorija za molekularno biologijo na Univerzi v Cambridgeu v Angliji.
Pomembne študije
Vso dednost nadzorujejo geni. Da bi celice lahko uporabile informacije v genih, je treba izdelati kopijo dela gena. Kopiranje se imenuje transkripcija. Transkripcija ustvari kopijo RNA dela DNK. RNK se iz celičnega jedra prenese v ribosome, kjer opravi svoje delo. To se imenuje messenger RNA in vsebuje aminokislinsko zaporedje za proizvodnjo beljakovin. Ta drugi proces se imenuje prevajanje. Deluje v vseh evkariontih, vključno z vsemi rastlinami in živalmi.
Kornberg je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja delal z Aaronom Klugom in Francisom Crickom v MRC. Odkril je nukleosom, zelo pomembno beljakovinsko strukturo v kromosomih. Nukleosomi so osnovne ponavljajoče se enote evkariontskega kromatina. Tako so veliki evkariontski genomi zbrani v jedru in omogočajo nadzor nad njim.
Kornberg je odkril, da signale RNK pošilja kompleks proteinov, ki so ga poimenovali mediator. Odbor za Nobelovo nagrado je dejal: "Velika kompleksnost evkariontskih organizmov je omogočena s finim prepletanjem med tkivno specifičnimi snovmi, ojačevalci v DNK in mediatorjem. Odkritje mediatorja je zato pravi mejnik v razumevanju procesa transkripcije".
Kornbergu je po dolgotrajnih prizadevanjih z rentgensko kristalografijo uspelo posneti 3D slike molekul RNK, lipidov in proteinov. S temi študijami je Kornberg ustvaril sliko delovanja DNK. Odbor za Nobelovo nagrado je dejal: "Resnično revolucionarni vidik slike, ki jo je ustvaril Kornberg, je ta, da je na njej ujet proces transkripcije v polnem teku. Vidimo, kako se gradi veriga RNK, in s tem natančne položaje DNK, polimeraze in RNK med tem procesom".
Leta 1959 je oče Rogerja Kornberga, Arthur Kornberg, prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za študije o tem, kako se genetske informacije prenašajo z ene molekule DNK na drugo. To se imenuje replikacija DNK. Arthur Kornberg je našel prvi encim, ki je lahko ustvaril DNK. To je bil prvi znani encim, ki je svoja navodila črpal iz kopije DNK. Mlajši brat Rogerja Kornberga, Thomas Bill Kornberg, je leta 1970 odkril DNA polimerazi II in III in je zdaj genetik na Kalifornijski univerzi v San Franciscu. Vsi trije Kornbergovi so si prizadevali razumeti, kako se genetske informacije uporabljajo v celicah. Arthur in Roger Kornberg sta šesti oče in sin, ki sta prejela Nobelovo nagrado.
Nagrade
Profesor Kornberg je prejel te nagrade:
- 1997: Harveyjeva nagrada izraelskega tehnološkega inštituta Technion
- 2002: ASBMB-Merckova nagrada
- 2002: Pasarova nagrada za raziskave raka
- 2002: Velika nagrada Charles-Leopold Mayer
- 2005: P. Sloana ml. .
- 2006: Nobelova nagrada za kemijo
- 2006: Nagrada Louise Gross Horwitz Univerze Columbia
