Francis Crick

Poznejše delo

Molekularna biologija

V sredini in na koncu petdesetih let prejšnjega stoletja je Crick pomagal ugotoviti, kako se sintetizirajo beljakovine. Leta 1958 je Crick naštel vse ključne značilnosti procesa sinteze beljakovin:

• genetske informacije, shranjene v zaporedju molekul DNK.
• molekula sporočilne RNK, ki ribosomom v citoplazmi posreduje navodila za izdelavo enega proteina.
• adaptorske molekule ("lahko vsebujejo nukleotide"), da se kratka zaporedja nukleotidov v sporočilnih molekulah RNK ujemajo s specifičnimi aminokislinami
• ribonukleinsko-proteinski kompleksi, ki katalizirajo sestavljanje aminokislin v beljakovine v skladu s sporočilno RNK

Sčasoma se je izkazalo, da so adaptorske molekule tRNA, katalitični "ribonukleinsko-proteinski kompleksi" pa so postali znani kot ribosomi. Pomemben korak je bilo kasnejše spoznanje (leta 1960), da messenger RNA ni enaka ribosomski RNA.

Naslednje temeljno vprašanje je bila natančna narava genskega zapisa. V svojem članku iz leta 1958 je Crick tako kot drugi domneval, da lahko triplet nukleotidov kodira aminokislino. Crick je uporabil tudi izraz "osrednja dogma", s katerim je povzel zamisel, ki pomeni, da bi bil pretok genetskih informacij med makromolekulami v bistvu enosmeren:

DNK → RNK → beljakovine

Crick je pri svojem razmišljanju o procesih, ki povezujejo gene DNK z beljakovinami, jasno razlikoval med vključenimi materiali, potrebno energijo in pretokom informacij. Crick se je osredotočil na to tretjo komponento (informacijo), ki je postala organizacijsko načelo tistega, kar je postalo znano kot molekularna biologija.

Nevrofiziologija

V zadnjem obdobju svoje kariere je Crick skupaj s Christofom Kochom objavil vrsto člankov o zavesti (1990-2005).

Crick se je odločil, da se bo osredotočil na to, kako možgani v nekaj sto milisekundah po ogledu prizora ustvarijo vizualno zavest. Crickova knjiga Osupljiva hipoteza je predstavila argument, da ima nevroznanost zdaj na voljo orodja, potrebna za začetek znanstvene študije o tem, kako možgani ustvarjajo zavestne izkušnje.

Inštitut Francis Crick

Inštitut Francis Crick je biomedicinski raziskovalni center v Londonu, ki je vreden 660.000.000 funtov. Inštitut Francisa Cricka je partnerstvo med Cancer Research UK, Imperial College London, King's College London, Medical Research Council, University College London (UCL) in Wellcome Trust. Je največji center za biomedicinske raziskave in inovacije v Evropi.

Inštitut je poleg postaje St Pancras na cesti Euston Road. Njegov letni proračun znaša več kot 100 milijonov funtov. Skledasta streha stavbe je razporejena v dve lupini in je opremljena s sončnimi kolektorji. Tretjina stavbe je pod zemljo, da se zmanjša njena vidna masa.

Molekularni model molekule tRNA. Crick je predvideval, da bi lahko bile takšne adaptorske molekule povezave med kodoni in aminokislinami.