Osrednja dogma molekularne biologije
Osrednja dogma molekularne biologije je stavek Francisa Cricka, ki je predlagal dvojno vijačnico DNK. Pomeni, da informacije prehajajo iz DNK v beljakovine prek RNK, vendar beljakovine ne morejo prenesti informacij nazaj v DNK.
Crick jo je prvič zapisal leta 1958, nato pa jo je ponovil leta 1970.
Dogma je okvir za razumevanje prenosa informacij o zaporedju.
Obstajajo trije glavni razredi takšnih biopolimerov: DNA in RNK (obe nukleinski kislini) ter beljakovine. Med njimi lahko pride do 3×3 = 9 možnih neposrednih prenosov informacij. Dogma jih razvršča v 3 skupine po 3:
- 3 splošni prenosi (ki naj bi se normalno dogajali v večini celic),
- 3 posebni prenosi (za katere je znano, da se zgodijo, vendar le pod posebnimi pogoji v primeru nekaterih virusov ali v laboratoriju), in
- 3 neznani prenosi (domnevno se nikoli ne bodo zgodili).
Splošni prenosi opisujejo običajen tok bioloških informacij: DNA se lahko kopira v DNA (replikacija DNA), informacije iz DNA se lahko kopirajo v mRNA (transkripcija), beljakovine pa se lahko sintetizirajo z uporabo informacij iz mRNA kot predloge (translacija).
Dogma je sodobna različica Weismannove ovire (po Augustu Weismannu). To je načelo, da se dedna informacija giblje le od genov do telesnih celic in nikoli v obratni smeri. Dedna informacija se premika le iz zarodnih celic v somatske celice.
Pretok informacij v bioloških sistemih
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je osrednja dogma molekularne biologije?
O: Osrednja dogma molekularne biologije je stavek Francisa Cricka, ki pravi, da informacije prehajajo iz DNK v beljakovine prek RNK, vendar beljakovine ne morejo prenesti informacij nazaj v DNK.
V: Kdaj je bila prvič zapisana?
O: Osrednjo dogmo je Francis Crick prvič zapisal leta 1958 in jo ponovil leta 1970.
V: Kaj je okvir za razumevanje dogme?
O: Osrednja dogma zagotavlja okvir za razumevanje prenosa informacij o zaporedju med biopolimeri, kot so DNK, RNK in beljakovine.
V: Koliko neposrednih prenosov informacij se lahko zgodi med temi biopolimeri?
O: Obstaja 3×3 = 9 možnih neposrednih prenosov informacij, ki se lahko zgodijo med temi biopolimeri.
V: Katere so tri skupine, ki razvrščajo te prenose?
O: Ti prenosi so razvrščeni v tri skupine - splošni prenosi (za katere se domneva, da se v večini celic normalno pojavljajo), posebni prenosi (za katere je znano, da se pojavljajo, vendar le pod posebnimi pogoji v primeru nekaterih virusov ali v laboratoriju) in neznani prenosi (za katere se domneva, da se nikoli ne pojavijo).
V: Kaj opisujejo splošni prenosi?
O: Splošni prenosi opisujejo običajen tok bioloških informacij - DNK se lahko kopira v DNK (replikacija DNK), informacije iz DNK se lahko kopirajo v mRNA (transkripcija) in beljakovine se lahko sintetizirajo z uporabo informacij v mRNA kot predloge (translacija).
V: Kaj je Weismannova pregrada?
O: Weismannova ovira je načelo, ki ga je predlagal August Weismann in ki pravi, da se dedna informacija giblje samo od genov do telesnih celic in nikoli v obratni smeri. Dedna informacija se premika le iz zarodnih celic v somatske celice.
