Rockefellerjeva univerza: vodilni center biomedicinskih raziskav v New Yorku
Rockefellerjeva univerza je ameriška zasebna univerza v New Yorku. Ukvarja se z raziskavami ter ponuja podiplomsko in podoktorsko izobraževanje. Raziskuje predvsem na področju bioloških in medicinskih znanosti ter je dala ali pritegnila številne Nobelove nagrajence.
Univerza je bila ustanovljena leta 1901 kot Rockefeller Institute for Medical Research na pobudo Johna D. Rockefellerja in je kasneje postala znana kot vodilni center za temeljne biomedicinske raziskave. Danes je to kompaktna raziskovalna skupnost, ki združuje raziskovalce iz celega sveta v interdisciplinarnem okolju.
Znanstvena usmerjenost in infrastruktura
Rockefellerjeva univerza se osredotoča predvsem na temeljno raziskovanje, katerega cilj je razumevanje živih sistemov na molekularni, celični in sistemski ravni. Tipična raziskovalna področja vključujejo:
- molekularno in celično biologijo,
- genetiko in genomiko,
- imunologijo,
- nevroznanost,
- strukturno biologijo in biofiziko,
- raziskave poškodb in bolezni ter razvoj novih terapij.
Univerza ima številne skupne jedrne enote in napredno infrastrukturo, kot so napredne mikroskopije, genomika, proteomika, kristalografija in računalniško podprte zmogljivosti, ki podpirajo delo neodvisnih raziskovalnih skupin. Zaradi majhnosti kampusa in majhnega števila skupin (nekaj deset laboratorijev) je poudarek na tesnem sodelovanju med raziskovalci.
Izobraževanje, znanstvena kariera in klinične raziskave
Univerza ne ponuja dodiplomskih programov, temveč se posveča izključno podiplomskemu izobraževanju in usposabljanju postdoktorandov. Podiplomski študij je zelo selektiven in finančno podprt; programi so zasnovani tako, da združujejo raziskovanje v laboratoriju z mentorstvom in predavanji. Na kampusu deluje tudi Rockefeller University Hospital, ki je specializirana za klinične raziskave zgodnjih faz in omogoča tesno povezavo med temeljno znanostjo in kliničnimi preizkusi.
Lokacija in kampus
Rockefellerjeva univerza se nahaja na zgornjem vzhodnem delu Manhattna, med 63. in 68. ulico ob York Avenue. Kampus ob reki je relativno kompakten in sestavljen iz zgodovinskih in sodobnih stavb, raziskovalnih laboratorijev, učilnic, knjižnice in bolnišnice za klinične raziskave.
Objave in znanstvena komunikacija
Pri založbi Rockefeller University Press izhajajo številne pomembne revije: Journal of Experimental Medicine, Journal of Cell Biology in The Journal of General Physiology. Te revije so pomemben del znanstvene komunikacije in prispevajo k širjenju rezultatov raziskav s področja biologije in medicine.
Pomen in prepoznavnost
Rockefellerjeva univerza je med raziskovalnimi ustanovami prepoznavna zaradi doslednega prispevka k razumevanju osnovnih bioloških procesov, razvoja raziskovalnih metod in oblikovanja novih smeri v biomedicini. Njeni raziskovalci so prispevali k številnim prebojem in univerza pogosto sodeluje z drugimi raziskovalnimi centri, bolnišnicami in biotehnološkimi partnerji.
Čeprav gre za razmeroma majhno ustanovo po številu laboratorijev, ima Rockefellerjeva univerza velik vpliv na globalno znanstveno skupnost zaradi visoke kakovosti raziskav, mednarodnega sodelovanja in dolgotrajne tradicije odličnosti v biomedicini.

Dvorana ustanovitelja
Na prvi pogled
V 73 laboratorijih se spodbuja interdisciplinarno vzdušje, zato je član fakultete dodeljen enemu od šestih medsebojno povezanih raziskovalnih področij.
Raziskovalna področja
- biokemija, strukturna biologija, kemija
- molekularna celična in razvojna biologija
- medicinske vede in humana genetika
- imunologija, virologija, mikrobiologija
- fizika in matematična biologija
- nevroznanost
Univerza skupnost
- Več kot 70 vodij laboratorijev
- 190 raziskovalnih in kliničnih znanstvenikov
- 360 podoktorskih raziskovalcev
- 1.000 članov podpornega osebja
- 150 študentov doktorskega študija
- 50 študentov magistrskega in doktorskega študija
- 890 diplomantov
Nobelovi nagrajenci
2011 Ralph Steinman (fiziologija ali medicina)
2003 Roderick MacKinnon (kemija)
2001 Paul Nurse (fiziologija ali medicina)
2000 Paul Greengard (fiziologija ali medicina)
1999 Günter Blobel (fiziologija ali medicina)
1984 R. Bruce Merrifield (kemija)
1981 Torsten Wiesel (fiziologija ali medicina)
1975 David Baltimore (fiziologija ali medicina)
1974 Albert Claude, Christian de Duve, George E. Palade (fiziologija ali medicina)
1972 Stanford Moore, William H. Stein (kemija)
1972 Gerald M. Edelman (fiziologija ali medicina)
1967 H. Keffer Hartline (fiziologija ali medicina)
1966 Peyton Rous (fiziologija ali medicina)
1958 Joshua Lederberg (fiziologija ali medicina)
1958 Edward Tatum (fiziologija ali medicina)
1953 Fritz Lipmann (fiziologija ali medicina)
1946 John H. Northrop (kemija)
1946 Wendell M. Stanley (kemija)
1944 Herbert S. Gasser (fiziologija ali medicina)
1930 Karl Landsteiner (fiziologija ali medicina)
1912 Alexis Carrel (fiziologija ali medicina)