Andrew Huxley: angleški fiziolog in Nobelov nagrajenec za živčne impulse

Sir Andrew Huxley OM FRS (Andrew Fielding Huxley, 22. november 1917 – 30. maj 2012) je bil angleški fiziolog in biofizik, znan predvsem po svojih temeljnih prispevkih k razumevanju električnih signalov v živčnih celicah. Njegovo delo je povezovalo skrbno eksperimentalno merjenje z matematičnim modeliranjem in tako postavilo trdne temelje za moderno nevrofiziologijo in biofiziko.

Huxley se je rodil v Hampsteadu v Londonu. Bil je najmlajši sin pisatelja in urednika Leonarda Huxleyja in njegove druge žene Rosalind Bruce. Bil je polbrat pisatelja Aldousa Huxleyja in biologa Juliana Huxleyja ter vnuk biologa T. H. Huxleyja. Študiral je naravoslovje na Trinity College v Cambridgeu, kjer je pridobil trdno teoretično in eksperimentalno izobrazbo, ki mu je kasneje omogočila prehod od fiziologije k kvantitativni biofiziki.

Huxley je leta 1963 skupaj z Alanom Hodgkinom in Johnom Ecclesom prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za eksperimentalno in matematično delo, ki ga je opravil z Alanom Hodgkinom na podlagi živčnih akcijskih potencialov. To so električni impulzi, ki omogočajo delovanje živčnih vlaken in s tem celotnega osrednjega živčnega sistema. Hodgkin in Huxley sta svoje ugotovitve dobila z izvirnimi poskusi na velikem aksu hobotnice (squid giant axon), pri čemer sta uporabila napredno eksperimentalno metodo, znano kot napetostni klem (voltage clamp), in razvila matematični model, ki opisuje časovno in napetostno odvisnost ionskih tokov preko živčne celične membrane.

Hodgkin in Huxley sta si tisto leto nagrado delila s sirom Johnom Ecclesom, ki je bil omenjen zaradi raziskav živčnih sinaps. Hodgkinove in Huxleyjeve ugotovitve so ju pripeljale do domneve o obstoju ionskih kanalov, ki so bili odkriti šele desetletja pozneje. Njun model je napovedal, da so akcijski potenciali posledica selektivnih, napetostno odvisnih prevodnosti za natrij (Na+) in kalij (K+), kar je kasneje potrdila neposredna detekcija ionskih kanalov in razvoj tehnik, kot je patch-clamp.

Huxley je imel dolgo in vplivno akademsko kariero. Bil je aktiven raziskovalec in mentor, njegovo delo je močno vplivalo na razvoj kvantitativnih pristopov v biologiji. Poleg raziskav živčnih impulsov je njegov prispevek pomembno vplival na razumevanje membrane kot električno in kemično aktivnega sistema ter spodbudil nadaljnje študije v nevrofiziologiji, farmakologiji in medicini.

Huxley je bil 17. marca 1955 izvoljen za člana Kraljeve družbe. Med letoma 1980 in 1985 je bil predsednik Kraljeve družbe, med letoma 1984 in 1990 pa magister Trinity. Kraljica Elizabeta II. ga je 12. novembra 1974 povzdignila v viteza, 11. novembra 1983 pa ga je imenovala v red za zasluge. Poleg teh visokih častnih nazivov je prejel še številne druge nagrade in priznanja ter deloval kot svetovalec pri znanstvenih in javnih institucijah.

Andrew Huxley je umrl 30. maja 2012 v starosti 94 let. Njegovo delo ostaja temeljno za razumevanje električnih lastnosti živčnih celic in nadaljuje vplivati na raziskave v nevroznanosti in biofiziki. Njegova kombinacija natančnih poskusov in matematičnega modeliranja je vzor interdisciplinarnega pristopa, ki je danes ključnega pomena za napredek v živalskih in medicinskih znanostih.

• Glavne teme raziskav: mehanizmi akcijskih potencialov, ionske prevodnosti membrane, kvantitativno modeliranje živčnih procesov.
• Pomemben prispevek: Hodgkin–Huxleyjev model, ki opisuje dinamično vedenje ionov in membranskega potenciala z diferencialnimi enačbami.
• Pomen za znanost: prva jasno kvantitativna razlaga, kako celice ustvarijo in prenašajo električne signale; odprl pot za moderne nevroznanstvene metode in odkritje ionskih kanalov.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšen je bil poklic sira Andrewa Huxleyja?

V: Kje se je rodil?

V: Kdo so bili njegovi sorojenci?

V: Katero univerzo je obiskoval?

V: Za kaj je leta 1963 prejel Nobelovo nagrado?

Išči po črki