Angela Davis ameriška politična aktivistka, pisateljica in zagovornica odprave zaporov
Angela Yvonne Davis (rojena 26. januarja 1944 v Birminghamu, Alabama) je ameriška politična aktivistka in pisateljica, intelektualka ter javna govornica. Dolga desetletja je delovala kot teoretičarka na presečišču vprašanj rase, spola in kazenskega sistema ter je med najbolj prepoznavnimi glasovi gibanja za družbeno pravičnost v ZDA. Bila je ena izmed vodij Komunistične partije Združenih držav Amerike, čeprav kasneje ni več članica partije. Njeno delo se osredotoča na feminizem, kritično teorijo in analizo rasizma v ameriških družbenih institucijah.
Zgodnje življenje in akademsko delo
Davisova je odrasla v času rasne segregacije na ameriškem Jugu, kar je močno vplivalo na njen politični angažma. Študirala je tako v ZDA kot v Evropi in se izobraževala v filozofiji, družbeni teoriji in zgodovini idej. Kasneje je delovala kot raziskovalka in profesorica na univerzah, kjer je poučevala o teoriji, feminizmu in vprašanjih rase ter kazenskega sistema.
Politično aktivistična pot
Leta 1967 se je pridružila stranki Črnih panterjev in postala vidna oseba gibanja za državljanske pravice ter za pravice zapornikov. Leta 1969 so jo zaradi članstva v komunistični partiji odpustili z delovnega mesta na univerzi UCLA; primer je sprožil široko javno razpravo o svobodi govora in političnih pravicah zaposlenih na univerzah.
Arešt, sojenje in javna podpora
Leta 1970 so jo agenti FBI zaprli v povezavi z obtožbami o umoru prve stopnje in ugrabitvi sodnika Harolda Haleyja v incidentu, ki je potekal ob poskusu reševanja zapornikov. Obtožbe so temeljile med drugim na dejstvu, da so bile nekatere uporabljene strelno orožje registrirane na njeno ime. Med najbolj dramatičnimi trenutki so bile njeno uvrstitev na seznam najbolj iskanih, obsežna medijska pozornost in množična podpora po svetu. Leta 1971 se je pojavila na višjem sodišču okrožja Marin in izjavila: "Zdaj javno izjavljam pred sodiščem in ljudmi te države, da sem nedolžna glede vseh obtožb, ki jih je proti meni vložila zvezna država Kalifornija." Po dolgem sojenju je bila oproščena in izpuščena iz pripora leta 1972. Primer je imel tudi politične posledice: Ronald Reagan je izjavil, da ji nikoli ne bi smeli dovoliti poučevanja na kalifornijski univerzi.
Napet odnos med njenim primerom in širšim gibanjema za rasno in socialno pravičnost je pritegnil tudi kulturne odzive; Angleška rock skupina The Rolling Stones je posnela pesem "Sweet Black Angel" na albumu Exile on Main St. iz leta 1972, ki je bila posvečena Davisovi in njeni situaciji.
Zagovorništvo odprave zaporov in Kritični odpor
Leta 1997 je imela govor z naslovom "Zaporniški industrijski kompleks". V njem je dejala, da "zapori postajajo sestavni del ameriškega gospodarstva. Povedala je, da se strah mladih barvitih ljudi izkorišča za ustvarjanje hitro rastoče industrije, zaporniško-industrijskega kompleksa (PIC)." Istega leta je soustanovila organizacijo Kritični odpor (Critical Resistance), ki deluje proti zaporom in si prizadeva za njihovo odpravo. Davisova javno zagovarja pozicijo, da niso dovolj le reforme zaporov, temveč da je cilj odprava sistemov, ki reproducirajo nadzor in nasilje nad marginaliziranimi skupinami. V zadnjem času trdi, da je ameriški zaporniški sistem bolj podoben novi obliki suženjstva kot tradicionalnemu modelu kazenskega pravosodja, kar je del njenega širšega opozorila pred ekonomskimi in rasnimi dimenzijami množičnega zapiranja ljudi.
Akademske vloge, publikacije in vpliv
Davisova je zaslužna profesorica na Univerzi Kalifornija v Santa Cruzu, kjer je poučevala v oddelkih, povezanih s študijami zavesti in feminističnimi študijami. Njena dela vključujejo vplivne knjige in eseje, med najbolj znanimi so "If They Come in the Morning" (1971, z zbirko besedil in intervjujev), "Women, Race & Class" (1981), "Are Prisons Obsolete?" (2003) in "Freedom Is a Constant Struggle" (2016). V svojih delih združuje zgodovinsko analizo, teorijo in aktivizem ter spodbuja preseganje ukrepov, ki le popravljajo simptome sistemskih neenakosti.
Davisova je tudi pogosto nastopala kot predavateljica po vsem svetu, je prejemnica številnih častnih nazivov in nagrad ter vplivna figura v mednarodnem gibanju za pravice ljudi, še posebej v povezavi z vprašanji zaporov, rasizma, feminizma in mednarodnih solidarnostnih gibanj.
Osebno življenje
V osemdesetih letih je bila poročena s Hiltonom Braithwaitom. Poleg osebnih povezav ostaja javno dejavna in vplivna kot avtorica, predavateljica in aktivistka, njeno delo pa še naprej spodbuja razprave o prihodnosti kazenskih sistemov in družbene pravičnosti.
Angela Davis leta 2006
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Angela Yvonne Davis?
O: Angela Yvonne Davis je afroameriška politična aktivistka in pisateljica, ki je najprej zaslovela kot vidna članica Komunistične partije Združenih držav Amerike (CPUSA) in je bila v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vključena v gibanja črne moči.
V: Kakšne raziskave je opravila?
O: Raziskovala je na področju feminizma in kritične teorije.
V: Kako je postala slavna?
O: Znana je postala, ker je bila ugledna članica Komunistične partije Združenih držav Amerike (CPUSA) in je bila v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vključena v gibanja črne moči.
V: Kje je Angela Yvonne Davis odraščala?
O: Angela Yvonne Davis je odraščala v Alabami.
V: Kaj se je zgodilo, ko se je pridružila komunistični partiji?
O: Ko se je pridružila komunistični partiji, so jo odpustili s poučevanja na univerzi, vendar so jo po ugotovitvi, da je šlo za nezakonito odpustitev, zaposlili nazaj.
V: Kaj je o njej rekel Ronald Reagan?
O: Ronald Reagan je dejal, da ji nikoli ne bi smeli dovoliti poučevanja na kalifornijski univerzi.
V: Na kaj se trenutno osredotoča kot aktivistka?
O: Kot aktivistka se trenutno osredotoča na zapore, saj se prek svoje organizacije Critical Resistance zavzema za odpravo zaporov.
