Bernhard Rensch (21. januar 1900–4. april 1990) je bil nemški evolucijski biolog in ornitolog, ki je opravljal obsečno terensko delo v Indoneziji in Indiji. Najbolj je znan kot eden od snovalcev in razlagalcev sodobne evolucijske sinteze v Nemčiji; njegovo delo o evoluciji geografsko izoliranih populacij in o evoluciji nad ravnijo vrste (makroevoluciji) je pomembno prispevalo k razumevanju speciationih procesov. Rensch je bil tudi aktiven na področju vedenja živali (etologija) in pri preučevanju morfoloških vzorcev, zlasti spolne velikostne dimorfije, za katero je znanemu pojavu pripisoval splošne zakonitosti (t. i. Renschov zakon).
Znanstveni prispevki
Rensch je združeval podatke iz terenskih opazovanj, sistematike, primerjalne morfologije in genetike ter tako pomagal preliti teoretične ideje moderne sinteze v konkretne empirične študije. Proučeval je geografsko variacijo, klinalne spremembe in pomen izolacije za nastanek novih vrst, ob tem pa je opozarjal tudi na vlogo vedenja in reprodukcijskih razlik pri nastajanju reproduktivnih pregrad. Njegova dela so bila tako usmerjena k razumevanju, kako majhne spremembe v populacijah lahko s časom povzročijo divergenco nad raven vrste.
Med ključnimi prispevki je opis zakonitosti spolne dimorfije velikosti pri sorodnih vrstah (Renschov zakon), razprave o pomenih višjih taksonomskih enot v evoluciji in številni pregledi, ki so bralcem pomagali razumeti sodobno evolucijsko teorijo z vidika evropske (predvsem nemške) biologije. Njegove objave so vplivale na področji biogeografije in sistematike, še posebej pri razumevanju vzorcev razširjenosti v indomalajskem območju in ob mejah Wallaceove linije.
Življenjepis in delovanje
Renschovo izobraževanje in znanstveno delo sta bila večkrat prekinjena zaradi služenja v nemški vojski v času obeh svetovnih vojn (prvo in drugo svetovno vojno). Po vojnih letih je nadaljeval raziskave, predaval in pisal, njegovo avtobiografija, ki jo je objavil kasneje, se glasi "Življenje biologa v nemirnem stoletju". V njej povzema svoje znanstvene izkušnje, terenska opazovanja in razmišljanja o razvoju biologije skozi 20. stoletje.
Zapuščina
Renschova zapuščina je večplastna: bil je most med klasično sistematiko in sodobno evolucijsko biologijo, pomemben popularizator in interpretator moderne sinteze v nemško govorečem prostoru ter avtor pojmov in empiričnih opažanj, ki se še danes citirajo pri raziskavah spolne dimorfije, speciationa in biogeografije. Njegova dela ostajajo referenčna pri proučevanju, kako populacijski in vedenjski mehanizmi prispevajo k dolgoročnim evolucijskim spremembam.