Bernhard Riemann

Življenje

Otroštvo

Bernhard Riemann je bil drugi otrok v družini s šestimi otroki. Njegov oče je bil luteranski pastor. Družina je bila zelo revna in ni imela veliko hrane. Več otrok je umrlo, Bernhard pa je bil vedno slabega zdravja. Njegovi starši so bili ljubeči, vendar je bil zelo sramežljiv fant. Pozneje v življenju se je moral zelo potruditi, da je bil dovolj pogumen, da je lahko govoril v javnosti. Njegov oče je bil eden njegovih prvih učiteljev. Deček se je zelo rad učil o vsem. Ko je bil star deset let, je imel učitelja specialista za matematiko, vendar je bil pri matematiki pogosto boljši od svojega učitelja. Pri 14 letih je odšel v Hannover, kjer je živel pri babici, da je lahko obiskoval gimnazijo. Oče je želel, da bi postal duhovnik, vendar je bil Bernhard veliko preveč sramežljiv, da bi pridigal ljudem. Na koncu mu je dovolil študirati matematiko.

Znana je zgodba iz Riemannovih šolskih dni. Ravnatelj šole ga je opravičil od pouka matematike, ker so bile ure zanj prelahke. Bernhard je ravnatelja vprašal, ali si lahko izposodi težko matematično knjigo, da bi jo prebral, in ta mu je posodil Legendrovo knjigo Théorie des Nombres (Teorija števil). To je bila ogromna knjiga z matematiko, ki je bila tako težka, da bi jo razumelo le nekaj ljudi na svetu. Direktor je bil razočaran, ko je deček knjigo vrnil šele po šestih dneh. Vprašal ga je, kako daleč je prišel. Deček je odgovoril, da je prebral celotno knjigo. To je bila resnica, vse je razumel in si zapomnil. Kasneje v življenju, ko je bil Riemann star 33 let, je razvil znamenito Riemannovo hipotezo. To je bil članek, ki je bil dolg le 8 strani, vendar je svojo zamisel razvil na podlagi Legendrovega zapisa. Matematiki so se od takrat trudili dokazati, kar je zapisal Riemann.

Življenje na univerzi

Riemann je študiral na univerzah v Göttingenu in Berlinu. V študentskih letih je razvijal ideje, ki so postale zelo pomembne za sodobno matematično fiziko. Leta 1851 je doktoriral za disertacijo z naslovom Osnove splošne teorije funkcij kompleksne spremenljivke. Ta je postala zelo uporabna v topologiji, ki se ukvarja s položajem in krajem. Ko je postal predavatelj v Göttingenu, je moral ponuditi tri predavanja, med katerimi so profesorji izbrali eno. Eden od profesorjev je bil Carl Friedrich Gauss, ki je bil eden največjih matematikov, kar jih je kdajkoli živelo. Gauss ga je prosil, naj govori o hipotezah, ki so temelj geometrije. Gauss se je tudi sam ukvarjal s to temo. Riemann je bil strašno živčen, ko je o tem predaval pred slavnim Gaussom. Ko je predaval, je to postal eden najbolj znanih dogodkov v zgodovini matematike. Gauss ni pogosto hvalil mlajših matematikov, vendar je bil zelo navdušen. Riemannove zamisli so Einsteinu omogočile, da je več kot pol stoletja pozneje razvil svojo teorijo relativnosti.

Sprva Riemann ni imel plače. Odvisen je bil od šolnin, ki so jih plačevali študenti. Po štirih letih je dobil majhno plačo. Leta 1857 je postal izredni profesor, leta 1859 pa redni profesor in tako nasledil Dirichleta, ki je štiri leta prej nasledil Gaussa. Riemann je imel slabo zdravje. Zaradi preobremenjenosti je pogosto zapadel v depresijo. V njegovi družini je velikokrat umrl, vendar je trdo delal in naredil več odkritij, ki so zdaj poimenovana po njem. Postajal je zelo slaven. Na obisku v Berlinu so ga Borchardt, Kummer, Kronecker in Weierstraß - vsi zelo znani matematiki - zasuli s pohvalami. Odšel je v Pariz, kjer je spoznal Hermita, ki ga je zelo občudoval. Kraljeva družba v Londonu in Francoska akademija znanosti sta mu izkazali čast.

Poročil se je in za kratek čas je bil srečen. Potem je zbolel. Trpel je za plevritisom in zaradi zdravja je večkrat obiskal Italijo. Umrl je v kraju Selasca ob jezeru Lago Maggiore, star 39 let.

Sorodne strani

• Riemannova vsota
• Riemannova hipoteza
• Riemannova funkcija zeta