ISO 4217

Oblikovanje kode

Prvi dve črki kode sta dve črki kod držav ISO 3166-1 alfa-2 (ki se uporabljata tudi kot osnova za nacionalne vrhnje domene na internetu). Tretja črka je običajno začetnica valute. Tako je oznaka japonske valute JPY, "JP" za Japonsko in "Y" za jen. To odpravlja težave, ki jih povzročajo imena dolar, frank in funt, ki se uporabljajo v več deset različnih državah, vsaka pa ima bistveno drugačno vrednost. Če se valuta revalorizira, se spremeni tudi zadnja črka kode valute, da se razlikuje od stare valute. V nekaterih primerih je tretja črka začetnica besede "nov" v jeziku te države, da se razlikuje od starejše valute, ki je bila revalorizirana; koda je včasih starejša od uporabe samega izraza "nov" (na primer koda za mehiški peso je MXN). Opazne pa so tudi druge spremembe; ruski rubelj se je na primer iz RUR spremenil v RUB, pri čemer B izhaja iz tretje črke v besedi "rubelj".

Vsaki valuti je dodeljena tudi trimestna kodna številka, tako kot je v okviru standarda ISO 3166 vsaki državi dodeljena trimestna kodna številka. Ta številčna oznaka je običajno enaka številčni oznaki ISO 3166-1. Na primer USD (ameriški dolar) ima kodo 840, ki je tudi številčna koda za ZDA (Združene države Amerike).

Standard opredeljuje tudi razmerje med glavno valutno enoto in katero koli manjšo valutno enoto. Pogosto ima manjša denarna enota vrednost, ki je enaka 1/100 glavne enote, pogosto pa se uporablja tudi 1/1000. Nekatere valute sploh nimajo manjše denarne enote. Pri drugih ima glavna denarna enota tako majhno vrednost, da se manjša enota na splošno ne uporablja več (npr. japonski sen, 1/100 jena). To je v standardu označeno z valutnim eksponentom. Na primer USD ima eksponent 2, JPY pa eksponent 0. Mavretanija ne uporablja decimalne delitve enot in določa 1 ouguiya (UM) = 5 khoumov, Madagaskar pa 1 ariary = 5 iraimbilanja.

ISO 4217 vključuje kode ne le za valute, temveč tudi za plemenite kovine (zlato, srebro, paladij in platina; po definiciji izražene na eno trojansko unčo v primerjavi z "1 USD") in nekatere druge entitete, ki se uporabljajo v mednarodnih financah, npr. posebne pravice črpanja. Obstajajo tudi posebne kode, ki so dodeljene za namene testiranja (XTS) in za označevanje odsotnosti valutnih transakcij (XXX). Vse te kode se začenjajo s črko 'X'. Pri plemenitih kovinah se uporablja "X" in kemijski simbol kovine; srebro je na primer XAG. ISO 3166 nikoli ne dodeljuje kod držav, ki se začenjajo z "X", saj so te kode dodeljene samo za zasebno prilagojeno uporabo (rezervirane, nikoli za uradne kode) - na primer Natove kode držav na podlagi ISO 3166 (STANAG 1059, 9. ^thizdaja) uporabljajo kode "X" za namišljene države vaj od XXB za "Brownland" do XXR za "Redland", pa tudi za glavne poveljstva, kot sta XXE za SHAPE ali XXS za SACLANT. Zato lahko ISO 4217 uporablja kode "X" za valute, ki niso specifične za posamezno državo, brez tveganja, da bi prišlo do navzkrižja s prihodnjimi kodami držav.

Nadnacionalne valute, kot so vzhodnokaribski dolar, frank CFP, frank CFA BEAC in frank CFA BCEAO, se običajno prav tako predstavljajo s kodami, ki se začnejo z "X". Evro je predstavljen s kodo EUR (EU je vključena na seznam rezerviranih kod ISO 3166-1 za predstavitev Evropske unije). Predhodnik eura, evropska denarna enota (ECU), je imel kodo XEU.

Zgodovina

Leta 1973 se je tehnični odbor ISO 68 odločil, da bo razvil kode za predstavitev valut in sredstev, ki se uporabljajo v vseh oblikah trgovanja, trgovine ali bančništva. Na 17. zasedanju (februarja 1978) se je povezana skupina strokovnjakov UN/ECE strinjala, da so tričrkovne abecedne kode mednarodnega standarda ISO 4217 "Kode za predstavitev valut in skladov" primerne za uporabo v mednarodni trgovini.

Sčasoma se ustvarjajo nove valute, stare pa se ukinjajo. Pogosto so te spremembe posledica novih vlad (zaradi vojne ali nove ustave), pogodb med državami, ki standardizirajo valuto, ali prevrednotenja valute zaradi prevelike inflacije. Zato je treba seznam kod občasno posodobiti. Za vzdrževanje seznama kod je odgovorna agencija za vzdrževanje standarda ISO 4217, SIX Interbank Clearing.

Razlaga USD/USS/USN

Ameriški dolar ima dejansko dodeljene tri kode: USD, USS (isti dan) in USN (naslednji dan). V skladu s priporočilom 9 UN/CEFACT, odstavki 8-9, ECE/TRADE/203, 1996, na voljo na spletu:

8. V aplikacijah, kjer ni treba navesti denarnih sredstev, povezanih z valuto (tj. sredstev), in kjer se uporablja identifikator polja, ki označuje valuto, sta prva dva (skrajno leva) znaka dovolj za identifikacijo valutnega primera: US za ameriške dolarje za splošne, nedoločene namene, kjer je prisoten identifikator polja, ki označuje valuto. (Identifikator polja je lahko vnaprej natisnjen naslov polja v usklajenem dokumentu ali podobno dogovorjena uporaba pri elektronskem prenosu podatkov).

9. V aplikacijah, kjer je treba razlikovati med različnimi vrstami valut ali kjer so potrebna sredstva, kot v bančnem okolju, ali kjer ni identifikatorja polja, je tretji (skrajno desni) znak abecedne kode indikator, po možnosti mnemonični, ki izhaja iz imena glavne valutne enote ali sklada - primer: USD za splošne, neopredeljene namene; USN za sredstva naslednjega dne v ameriških dolarjih in USS za sredstva, ki so takoj na voljo za nakazilo Federal Reserve, dvig v gotovini ali nakazilo v podobnih sredstvih (sredstva istega dne). Ker takšno razlikovanje v aplikacijah mednarodne trgovine ni potrebno, kode sredstev niso bile vključene v Prilogo k temu priporočilu.

Brez kode valute

Številna ozemlja niso vključena v ISO 4217, ker so njihove valute: (b) zakonito plačilno sredstvo, izdano le kot spominski bankovci in/ali kovanci, ali (c) valuta nepriznane ali delno priznane države. Te valute so:

1. Alderneyski funt (vezan na britanski funt v razmerju 1:1)
2. Dolar Cookovih otokov (1:1 vezan na novozelandski dolar)
3. Ferske krone (1:1 vezano na dansko krono)
4. funt Guernsey (vezan na britanski funt v razmerju 1:1)
5. Funt otoka Man (vezan na britanski funt v razmerju 1:1)
6. Jerseyski funt (vezan na britanski funt v razmerju 1:1)
7. Kiribatski dolar (1:1 vezan na avstralski dolar)
8. malteški scudo (1:0,24, vezan na euro)
9. Somalilandski šiling (država izdajateljica je de iure del Somalije, menjalni tečaj ni določen)
10. Pridnestrski rubelj (država, ki je bila izdana, se de iure obravnava kot del Moldavije)
11. Tuvalujski dolar (1:1 vezan na avstralski dolar)

Včasih se v komercialne namene uporabljajo naslednje kode, ki niso ISO:

Zastarele oznake valut

Številne valute so imele uradne oznake in imena valut po standardu ISO 4217, dokler jih niso nadomestili evro ali druge valute.

Upoštevajte, da se spodaj uporabljena imena valut morda ne ujemajo z imeni valut, uporabljenimi v samem standardu ISO, vendar se kode ujemajo.