Države z omejenim priznanjem: definicija, seznam in primeri

• Abhazija v Gruziji je samooklicana in bolj ali manj delujoča neodvisna država. Priznavajo jo Ruska federacija, Nikaragva in Venezuela. Leži med Kavkazom in Črnim morjem, gruzijska vlada pa jo priznava kot del severozahodne Gruzije. V sovjetskem obdobju je bila Abhazija leta 1931 ponovno združena z Gruzijo kot avtonomna republika znotraj sovjetske Gruzije. Abhazijski sovjeti so leta 1992 razglasili neodvisnost od Gruzije, med letoma 1992 in 1994 pa je sledila kratka vojna. Junija 1994 je bila sklenjena prekinitev ognja, ki se je večinoma obdržala, Abhazija pa je ostala zunaj nadzora osrednje gruzijske vlade.

Države članice Združenih narodov, ki jih druge članice ZN priznavajo le delno, niso navedene. (Na primer, 39 držav ne priznava Izraela.)

• Republika Kitajska, ki od leta 1949, ko je izgubila kitajsko državljansko vojno, nadzoruje le Tajvan in nekatere otoke Republike Kitajske, je 25. oktobra 1971 z resolucijo Generalne skupščine ZN 2758 izgubila večino diplomatskega priznanja in sedež v ZN v korist Ljudske republike Kitajske in jo zdaj uradno priznava le 23 držav. Z večino držav ima de facto (vse razen po imenu) odnose prek institucij, kot so gospodarska in kulturna predstavništva v Tajpeju. (Glej politični status Tajvana).

• Turška republika Severni Ciper je bila ustanovljena na severu Cipra leta 1975 po posredovanju turške vojske leta 1974 kot odgovor na državni udar grške hunte, ki si je prizadevala za "enosis". Leta 1983 je razglasila neodvisnost in jo priznava le Turčija. Predlog Združenih narodov o združitvi obeh ciprskih držav je sprejela, vendar ga je grška ciprska skupnost na referendumu zavrnila zaradi varnostnih pomislekov. Nadaljnji poskusi ponovne združitve so bili do zdaj neuspešni.
• Južna Osetija v Gruziji je samooklicana in bolj ali manj delujoča neodvisna država, ki je mednarodno ne priznava nobena druga država. Po okupaciji neodvisne Gruzije s strani boljševistične Rusije leta 1921 je postala Južnoosetijska avtonomna pokrajina znotraj sovjetske Gruzije. Leta 1991 je razglasila neodvisnost od Gruzije, leta 1992 pa je bila razglašena prekinitev ognja.
• Gorski Karabah v Azerbajdžanu je (od leta 1991) samooklicana in bolj ali manj delujoča neodvisna država, ki pa ni priznana kot neodvisna. Mednarodno je priznan kot del Azerbajdžana, vendar ima etnično armensko večino.

• Somaliland (od leta 1991)¹ . Nahaja se na severozahodu Somalije. Maja 1991 so severozahodni klani razglasili neodvisno Republiko Somaliland, ki zdaj vključuje pet od osemnajstih upravnih regij Somalije in ustreza britanskemu protektoratu Somalska obala, ki leži med Etiopijo, Džibutijem, Puntlandom in Adenskim zalivom. Tri regije na severu Somalije, ki jih zahteva Somaliland, Sool, Sanaag in Cayn, so sporne s sosednjo Puntlandijo na severovzhodu[1].

• Pridnestrje (Pridnestrovie), tudi Pridnestrje, je del Moldavije vzhodno od reke Dnjester in (od leta 1990) samooklicana in bolj ali manj delujoča neodvisna država brez mednarodnega priznanja katere koli suverene države. V njej živi večinsko slovansko prebivalstvo, v nasprotju z večinskim moldavskim, ki ga ima Moldavija. Ta de facto država, znana tudi kot Republika Dnjester, ima lastno policijo, vojsko in valuto ter deluje zunaj pristojnosti Moldavije, vendar zaenkrat ni znakov, da bi postala mednarodno priznana država.

• Zahodna Sahara je ozemlje, ki ga zahteva in večinoma upravlja Maroko, odkar je Španija leta 1976 zapustila to ozemlje. Preostali del Zahodne Sahare nadzoruje Saharsko arabsko demokratično republiko, ki jo je leta 1976 razglasila fronta Polisario, priznava jo 46 držav članic ZN in je polnopravna članica Afriške unije. Suverenost je nerešena, Združeni narodi pa skušajo z misijo MINURSO izvesti referendum o tem vprašanju. Prekinitev ognja pod nadzorom ZN velja od septembra 1991. Zahodna Sahara je na seznamu nesamoupravnih ozemelj Združenih narodov.

• Republiko Kosovo kot neodvisno in suvereno državo priznava 110 držav članic ZN, vključno z ZDA, 23 od 28 članic EU itd. Mednarodno sodišče je ugotovilo, da razglasitev neodvisnosti Kosova ni kršila mednarodnega prava.

Evropa

• Banatska republika (razglašena leta 1918). Zdaj del Romunije, Srbije in Madžarske.
• Republika Baranya-Baja (razglašena leta 1921). Zdaj del Madžarske in Hrvaške.
• Karpatsko-ukrajinska regija (1939). Zdaj del Ukrajine.
• Čečenija (1996-1999). Zdaj pod nadzorom ruskih sil. Glej tudi Čečenska republika Ičekerija.
• Neodvisna država Hrvaška (1941-1945). Med letoma 1945 in 1991 je bila Hrvaška ljudska/socialistična republika znotraj Jugoslavije. Od leta 1991 je Hrvaška neodvisna država. Priznana od leta 1992.
• Irska republika (1919-1922). Zdaj je razdeljena na Republiko Irsko in Severno Irsko.
• Finska socialistična delavska republika (1918)
• Free Derry (od 14. avgusta 1969 do 31. julija 1972) Zdaj je del Severne Irske.
• Gagauzija (1990-1994). Zdaj del Moldavije.
• Hrvaška republika Herceg-Bosna (1992-1994). Zdaj del Bosne in Hercegovine.
• Država Lajtabansag (1921). Zdaj del Avstrije.
• Limerick Soviet (1919). Zdaj del Republike Irske.
• Črna gora (1941-1944). Prej v zvezi z Republiko Srbijo v Srbiji in Črni gori.
• Srbija (1941-1944). Prej v zvezi z Republiko Črno goro v Srbiji in Črni gori.
• Republika srbska meja (1991-1995). Zdaj del Hrvaške.
• Slovaška (1939-1945). Med letoma 1945 in 1993 je bila Slovaška del Češkoslovaške. Od leta 1993 je Slovaška neodvisna država.
• Srbska republika Bosna in Hercegovina (1992-1995). Zdaj ena od dveh entitet Bosne in Hercegovine.
• Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (1918). Zdaj del Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore.
• Republika Užice (1941). Zdaj del Srbije in Črne gore.
• Republika Zahodna Bosna (1993-1995). Zdaj del Bosne in Hercegovine.
• Sealand

Azija

• Kačinska zvezna država je najsevernejša zvezna država v Mjanmaru, ki jo od leta 1962 nadzoruje Kačinska organizacija za neodvisnost, vendar je diplomatsko ne priznava nobena država. Leta 1994 sta se KIO in Zveza Mjanmar dogovorili o formalizaciji statusa quo z ustanovitvijo "Posebne regije 1 države Kačin", ki je uradno še vedno del Zveze Mjanmar, dejansko pa jo nadzoruje KIO.
• "Država Wa" je de facto avtonomna država znotraj Burmanske zveze in burmanska vlada te regije od osamosvojitve ne more nadzorovati.De facto vladajoča stranka se imenuje "ljudska vlada države Wa". Vendar burmanska vlada to državo priznava kot del države Shan in jo uradno imenuje "avtonomna divizija Wa", včasih pa "posebna regija 2 države Shan".
• Kurdska avtonomna regija (1991-2003). Dejansko neodvisna država na severu Iraka. Zdaj je del neodvisne kurdske avtonomne regije.
• Mandžukuo (1932-1945). Novo državo je priznalo 23 od 80 takratnih narodov. Zdaj je del Ljudske republike Kitajske.
• Tatarstan (1990-1994). Zdaj del Rusije
• Tuva (1921-1944). Zdaj del Rusije
• Nahičevan (1990). Zdaj del Azerbajdžana.
• Taleško-muganska republika (razglašena leta 1993). Zdaj del Azerbajdžana.
• Tamilski Elam (1983-2009). Del Šrilanke. Osvobodilni tigri tamilskega Eelama so približno 20 let do svojega poraza leta 2009 de facto vzdrževali državo na severu in vzhodu Šrilanke.

Afrika

• Anjouan (1997-2002). Zdaj del Komorov.
• Biafra je nadzorovala ozemlje v vzhodni Nigeriji od svoje odcepitve maja 1967 do končnega vojaškega zloma januarja 1970. Priznalo jo je 12 držav.
• Katanga je po dekolonizaciji med letoma 1960 in 1964 nadzirala istoimensko državo v nekdanjem Belgijskem Kongu.
• Mohéli (1997-1998). Zdaj del Komorov.
• Rodezija. Britanska kolonija, ki je leta 1965 enostransko razglasila neodvisnost. Tega dejanja ni pravno priznala nobena druga država, prav tako ne razglasitve Rodezije kot republike leta 1970. Ta entiteta je ostala do leta 1979, ko je postala Zimbabve-Rodezija.
• Zimbabve-Rodezija. Ustanovljena leta 1979 po pogajanjih med vlado bele manjšine in zmernimi črnskimi voditelji. Obstajala je od 1. junija do 12. decembra 1979, ko je ponovno postala kolonija Južna Rodezija. Leta 1980 je postala Republika Zimbabve.

Južnoafriške domovine

Republika Južna Afrika ga je ustanovila na svojem ozemlju

• Bophuthatswana (1977-1994). Nekdanji Thuisland, ki so ga priznali le Južna Afrika, Transkei, Ciskei in Venda. Zdaj del Južne Afrike.
• Ciskei (1981-1994). Nekdanji Thuisland, ki so ga priznali le Južna Afrika, Bophuthatswana, Transkei in Venda. Zdaj del Južne Afrike.
• Transkei (1976-1994). Nekdanji Thuisland, ki so ga priznali le Južna Afrika, Bophuthatswana, Ciskei in Venda. Zdaj del Južne Afrike.
• Venda (1979-1994). Nekdanji Thuisland, ki so ga priznali le Južna Afrika, Bophuthatswana, Ciskei in Transkei. Zdaj del Južne Afrike.

Americas

• Neodvisna država Akra (1899-1903). Zdaj del Brazilije.
• Kalifornijska republika (1846-1848). Zdaj del Združenih držav Amerike.
• Konfederativne države Amerike (1861-1865). Prvotno jo je 4. februarja 1861 ustanovilo sedem južnih suženjskih držav (Južna Karolina, Mississippi, Florida, Alabama, Georgia, Teksas in Louisiana) po potrditvi izvolitve Abrahama Lincolna za predsednika ZDA. Jefferson Davis je bil naslednji dan izbran za njenega prvega predsednika. Po začetku ameriške državljanske vojne so se ji pridružile države Virginija, Tennessee, Arkansas in Severna Karolina. Diplomatsko jo je priznala le Saška-Koburg in Gota, čeprav so jo nekatere države priznale kot "vojskujočo se silo". Zdaj je del Združenih držav Amerike.
• Republika Havaji (1894-1898). Zdaj del Združenih držav Amerike.
• Republika Teksas (1836-1845). To entiteto je priznalo pet narodov. Zdaj je del Združenih držav Amerike.
• Vermontska republika (1771-1791). Zdaj del Združenih držav Amerike.
• Piratinijeva republika (1836-1845). Današnji Rio Grande do Sul, del Brazilije.
• Republika Rio Grande 1840. Zdaj del Združenih držav Amerike.
• Republika Jukatan 1841-1843. Kratkotrajna separatistična država; ponovno vključena v Mehiko.
• Republika Kanada (1837-1838). Zdaj del Kanade.

Oceanija

• Bougainville (Republika Severni Salomoni) (1990-1997). S Papuo Novo Gvinejo je podpisala mirovni sporazum, s katerim je otoku zagotovila avtonomijo, dokler v desetih letih ne bo izveden referendum o neodvisnosti.
• Rotuma (1987-1988). Ta polinezijski otok, ki ga upravlja (melanezijski) Fidži, je po vojaškem udaru na Fidžiju leta 1987 razglasil neodvisnost od Fidžija, ki so jo razglasili separatisti.
• (Kanaky). Dogovori iz Noumée iz leta 1998 so preložili referendum o neodvisnosti na obdobje po letu 2014.

Ti režimi so nadzorovali ozemlje države, v kateri je večina drugih držav kot legitimno vlado priznavala drugo vlado:

• Islamski emirat Afganistan (1996-2001). V času, ko so ga nadzorovali talibani, so ga priznale le tri države. Glej: Zgodovina Afganistana.
• Ljudska republika Kampučija (1979-1989). Ustanovili so jo Vietnamci po invaziji in zatrtju Rdečih kmerov v Kambodži. To entiteto je priznalo le nekaj držav sovjetskega bloka, medtem ko so Združeni narodi, Kitajska in večina drugih držav priznali vlado Demokratične Kampučije Rdečih Kmerov. Nasledila jo je država Kambodža, nato Kraljevina Kambodža.

• Seznam držav