A Clockwork Orange: Burgessova distopična novela o nasilju in svobodni volji

A Clockwork Orange: Burgessova distopična novela o nasilju, svobodni volji in jeziku Nadsat — provokativna zgodba, ki je navdihnila Kubrickov kultni film.

A Clockwork Orange je angleška distopična novela, ki jo je napisal Anthony Burgess in je izšla leta 1962.

Skozi podvige in izkušnje najstnika Alexa raziskuje človekovo nasilno naravo. Roman je postavljen v družbo ne tako oddaljene prihodnosti s kulturo skrajnega mladinskega uporništva in nasilja. Satirizira trende v mladinski kulturi, ki so bili na Zahodu prisotni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in so do neke mere prisotni še danes. Dramatični dogodki mečejo luč na človekovo svobodno izbiro med dobrim in zlim ter šibkost svobodne volje kot rešitve za zlo. Alex in njegova tolpa kradejo, posiljujejo in pretepajo ljudi. Zaradi umora ženske med vdorom v njeno hišo ga pošljejo v zapor.

Burgess eksperimentira z jezikom, saj piše v argotu (slengu) z ruskim pridihom, imenovanem "Nadsat", ki ga v prvoosebnipripovedi uporabljajo najstniški antiheroj romana in mlajši liki. Po Burgessovih besedah je bil roman "jeu d'esprit", napisan v samo treh tednih.

Leta 2005 se je A Clockwork Orange uvrstil na seznam 100 najboljših romanov v angleškem jeziku, napisanih po letu 1923, ki ga je pripravila revija Time, Modern Library pa ga je s svojimi bralci uvrstila med 100 najboljših romanov 20. stoletja v angleškem jeziku. Originalni rokopis knjige je kupila univerza McMaster. Hamilton, Ontario, Kanada, leta 1971.

Najbolj znana priredba romana v druge oblike je film A ClockworkOrange Stanleyja Kubricka iz leta 1971 z Malcolmom McDowellom v vlogi Alexa. Tudi film Andyja Warhola iz leta 1965 z naslovom Vinyl je bil priredba Burgessovega romana.

Zgodba in ključni dogodki

Roman spremlja Alexa, najstnika, ki vodi tolpo nasilnih mladostnikov. V prvem delu zgodbe so opisani njihovi zločini — kraje, pretepanje in posilstva — ter Alexov užitek ob poslušanju klasične glasbe, zlasti Beethovnove. Po aretaciji zaradi umora je Alex poslan v zapor, kjer se prostovoljno prijavi na eksperimentalno rehabilitacijsko metodo, znano kot Ludovico tehnika. Ta obsega aversivno terapijo, ki mu fizično in psihično prepreči, da bi bil sposoben storiti nasilje — a tudi onemogoči njegovo sposobnost, da svobodno izbira med dobrim in zlim. Roman tako postavlja osrednje vprašanje: ali je bolje, da je človek prisilno "dober", če mu je odvzeta svobodna volja?

Jezik, slog in "Nadsat"

Nadsat je Burgessov izum — mešanica angleščine, rusizmov, slenga, rim in izmišljenih besed, ki ustvarja avtentičen glas mladega pripovedovalca. Ta jezik bralca postavi v bližino Alexovega mišljenja, hkrati pa zamegli moralne sodbe — nasilje je opisano z igrivim, pogosto črnohumornim tonom. Uporaba prve osebe in nezanesljivega pripovedovalca povečata intenzivnost zgodbe in prispevata k moralnim dilemam, ki jih roman odpira.

Teme in filozofske razprave

Glavne teme vključujejo svobodno voljo, etiko prisile, državno moč nad posameznikom, rehabilitacijo in naravo zla. Burgess kritično obravnava idejo, da bi bilo mogoče družbo očistiti nasilja z medicinsko ali tehničnimi sredstvi brez upoštevanja posameznikove avtonomije. Roman razpravlja tudi o vlogi umetnosti (glasbe, literature) kot močnega čustvenega stimulansa, ki ga tako ali drugače ni mogoče ločiti od posameznikovega vedenja.

Različice konca in literarni kontekst

Pomembna zgodovinska in literarna opomba: prvotna britanska izdaja vsebuje 21. poglavje, v katerem Alex pokaže znake zrelosti in možnosti moralnega spreobrnenja, medtem ko je prvotna ameriška izdaja izpustila zadnje poglavje, s čimer je roman dobil bolj ciničen in brezizhodnejši ton. Burgess je kasneje javno poudarjal pomen zadnjega poglavja, saj spreminja bralčev pogled na Alexovo usodo in sporočilo o svobodni volji.

Priredbe, sprejem in kontroverze

Najznamenitejša priredba je film Stanleyja Kubricka (1971) z Malcolmom McDowellom, ki je močno prispeval k prepoznavnosti romana. Film je bil hvaljen, a tudi ostro kritiziran zaradi eksplicitnega prikaza nasilja; Kubrick je po izbruhih polemik DVD distribucijo filma v Združenem kraljestvu umaknil do svoje smrti (1999). Burgessov roman in Kubrickov film sta sprožila dolgotrajne razprave o vplivu medijev na nasilje v resničnem svetu ter o cenzuri in umetniški svobodi. Poleg filmov je delo bilo prirejeno tudi za gledališče, radio in glasbo ter navdihnila številne popkulturne reference.

Vpliv in pomen

A Clockwork Orange ostaja pomembna novela 20. stoletja zaradi svojega drznega jezikovnega eksperimenta, filozofskega izziva in besedilne ostrine. Pogosto se uporablja v razpravah o etiki kaznovanja, psiholoških metodah spreminjanja vedenja in omejitvah državne moči. Njegov vpliv se kaže tudi v literaturi, filmu, glasbi in akademskih študijah, kjer roman še vedno izziva bralce in poslušalce, naj premislijo o tem, kaj pomeni biti "dobro" bitje v svobodni družbi.

Kje poiskati izvirnik in dodatne informacije

Originalni rokopis in arhivni materiali so del zbirk, omenjenih v zgornjem besedilu; roman je bil tudi večkrat ponovno izdan z različnimi uvodi in komentarji, ki pojasnjujejo jezikovne izzive in zgodovinski kontekst. Za poglobljeno branje so priporočljive kritiške razprave, eseji o Nadsatu ter primerjave med Burgessovo knjigo in Kubrickovim filmom.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je A Clockwork Orange?

V: Katere teme obravnava roman?

V: Kako je bil v romanu uporabljen jezik?

V: Kako dolgo je Burgess pisal roman A Clockwork Orange?

V: Kdaj se je A Clockwork Orange uvrstil na seznam 100 najboljših romanov v angleškem jeziku, napisanih od leta 1923, ki ga je objavila revija Time?

V: Kdo je kupil izvirni rokopis A Clockwork Orange?

V: Katera sta dva prevoda Burgessovega romana v druge oblike?

Išči po črki