Preambula ameriške ustave: pomen, nastanek in zgodovinski kontekst
Poglobljen pregled Preambule ameriške ustave: pomen, nastanek, avtorstvo Gouvernaurja Morrisa in zgodovinski kontekst ter njen vpliv na pravno in politično interpretacijo.
Preambula Ustave Združenih držav Amerike je kratek, a pomenljiv uvod, ki povzema cilje in vodilna načela ustave. V njej so izraženi nameni ustanovnih očetov pri oblikovanju ustave in njihovo upanje, kaj naj bi ustava dosegla za novo državo. Preambula je bila pripravljena ob koncu delovanja ustavne konvencije in jo je po splošnem soglasju dodal Gouverneur Morris, eden od glavnih piscev dokumenta. Preambule same po sebi ni bilo posebej razpravljano ali samostojno glasovano na zasedanjih konvencije, zato je bila v praktičnem smislu dodana kot uvod k besedilu ustave.
Pomen in vsebina
Preambula povzema temeljne cilje ustave v nekaj kratkih stavkih: oblikovanje bolj popolne zveze ("to form a more perfect Union"), vzpostavitev pravičnosti ("establish Justice"), zagotavljanje notranjega miru ("insure domestic Tranquility"), skupna obramba ("provide for the common defence"), spodbujanje splošnega blaginje ("promote the general Welfare") in varovanje blaginje svobode za sedanje in prihodnje rodove ("secure the Blessings of Liberty to ourselves and our Posterity"). S stavkom "We the People" preambula poudarja, da suverenost izvira pri ljudstvu, ne pri posameznih državah, kar je temeljna premisa ameriške zvezne države.
Nastanek in zgodovinski kontekst
Ime leta 1787, ko so predstavniki zveznih držav zbrali v Filadelfiji, je konvencija obravnavala številne sporne točke o razmerju med državami in zvezno vlado. V tej razpravi so vplivali ideji evropskega razsvetljenstva (John Locke, Montesquieu) in praktične izkušnje s konfederativno vlado. Preambula je nastala kot jedrnat izraz skupnih ciljev, ki so naj bi usmerjali razlaganje in uporabo ustave. Ustanovni očetje so z njo želeli jasno pokazati, da je ustava oblikovana v interesu celotnega ljudstva in ne kot pogodba med posameznimi državami.
Pravna veljava in uporaba pri razlagi
Preambula sama po sebi nima izvršilne ali zakonodajne moči in ni vir samostojnih pravic ali pooblastil; njena glavna vloga je opredeliti namen ustave. Zato se pogosto navaja, da preambula nima neposrednega pravnega učinka, kar je potrdilo tudi vrhovno sodstvo ZDA v praksi. Na primer, Vrhovno sodišče je v nekaterih primerih izpostavilo, da preambula ni sama po sebi vir splošne zakonodajne moči, kar je v razpravah o javnem zdravju in drugih vprašanjih navedeno v sodnih odločitvah, kot je Jacobson proti Massachusettsu (1905). Kljub temu sodniki in pravniki pogosto uporabljajo preambulo kot interpretativno orodje — kot kontekst, ki pomaga razložiti namen in cilj določb ustave, kadar je besedilo nejasno ali kadar se ugotavlja duševni okvir zakonodajalca.
Vpliv in simbolika
Tudi če preambula ni samostojen vir pravne oblasti, ima velik simbolen in političen pomen. Fraza "We the People" je postala močan izraz demokratične suverenosti in pogosto služi kot retorični temelj pri predstavljanju ustavnih vrednot v političnih govorih, sodnih razpravah in javnem diskurzu. Preambula je tudi predmet študij zgodovine, ustavnega prava in politične teorije, saj na kratko zajame idealistične cilje, ki so vodili k nastanku zvezne ustave.
Besedilo preambule (angleško in slovenski prevod)
Angleško izvirno besedilo:
"We the People of the United States, in Order to form a more perfect Union, establish Justice, insure domestic Tranquility, provide for the common defence, promote the general Welfare, and secure the Blessings of Liberty to ourselves and our Posterity, do ordain and establish this Constitution for the United States of America."
Slovenski prevod (slovensko nesodoben; namen je približati pomen):
"Mi, ljudstvo Združenih držav Amerike, da bi oblikovali bolj popolno zvezo, vzpostavili pravičnost, zagotovili notranji mir, poskrbeli za skupno obrambo, spodbujali splošno blaginjo in zagotovili blaginjo svobode sebi in našim potomcem, razglašamo in ustanavljamo to ustavo za Združene države Amerike."
Sklep: Preambula je kratek, a temeljit izraz namena ameriške ustave. Čeprav nima neposredne pravne izvršljive moči, ostaja ključen za razumevanje temeljnih vrednot in ciljev, ki so vodili ustanovitelje pri ustvarjanju zvezne republike.
Besedilo
Mi, ljudstvo Združenih držav Amerike, da bi oblikovali popolnejšo Unijo, vzpostavili pravičnost, zagotovili notranji mir, poskrbeli za skupno obrambo, spodbujali splošno blaginjo in zagotovili blagoslove svobode sebi in svojim potomcem, odrejamo in določamo to ustavo za Združene države Amerike.
Mi, ljudstvo
"Mi, ljudstvo" pomeni vse državljane Združenih držav Amerike.
Prvih nekaj besed preambule - "Mi, ljudstvo Združenih držav" - je bilo zelo drugačnih od vseh pogodb ali zakonov, ki so jih Združene države kdaj koli prej napisale. Na primer, prva ustava Združenih držav, členi konfederacije, se opisuje kot "členi konfederacije in večne zveze med državami", nato pa navaja seznam vseh trinajstih držav. Pogodbe, ki so jih podpisale Združene države, so bile enake. To so bili sporazumi med državami in ne ljudmi.
Gouverneur Morris se je takrat odločil napisati "Mi, ljudstvo", namesto da bi napisal "Mi, Združene države..." in nato našteval vseh trinajst držav. Najprej je sedmi člen ustave določal, da mora ustavo odobriti le devet držav, da začne veljati. Takrat nihče ni vedel, katere države bodo ustavo ratificirale in katere ne. Zaradi tega v preambuli ni bilo mogoče navesti vseh trinajstih držav, kot da so se vse že strinjale. Prav tako bi bilo nemogoče dodati njihova imena na seznam, če bi se ZDA pozneje pridružile še druge države. Zaradi tega se je morala preambula začeti z "Mi, ljudstvo".
Besede "Mi, ljudstvo" so postale močna izjava, da so novo vlado ustanovili prebivalci Združenih držav, da bi koristila prebivalcem Združenih držav. Ko so delegati Virginije razpravljali o ustavi, je guverner Edmund Randolph poudaril: "Vlada je namenjena ljudem, težava pa je bila v tem, da ljudstvo prej ni imelo nobene moči v vladi." Če bo ljudstvo moralo slediti vladi, je dejal, ali ne bi moralo biti ljudstvo tisto, ki bo to vlado ustvarilo?
"Mi, ljudstvo" v izvirni različici ustave
Da bi oblikovali popolnejšo Unijo
"Da bi oblikovali popolnejšo zvezo" je koncept, ki najverjetneje temelji na Komentarjih angleških zakonov sira Williama Blackstonea. V tistem času so ga pogosto brali in številni oblikovalci so se učili njegovega dela. Blackstone je trdil, da je bila angleška ustava popolna, vendar se je nenehno izboljševala. Besedna zveza "popolnejša zveza" je preprosto pomenila boljšo zvezo od vseh pred ustavo.
Pred vzpostavitvijo vlade, ki temelji na ustavi, so Združene države temeljile na členih konfederacije. Vendar je imela kot zvezna vlada zelo malo pristojnosti. Vladi Združenih držav Amerike niso dali dovolj moči, da bi država lahko delovala in rasla. Vsaka država je bila sama zase, namesto da bi sodelovala. Včasih so delovale kot trinajst ločenih držav, ki bi se združile le, če bi jih napadla druga država.
Vzpostavitev pravosodja
"Vzpostaviti pravičnost" je pomenilo vzpostaviti pravno državo. To je pomenilo, da so vsi enaki pred zakonom, brez razlikovanja med statusom ali premoženjem osebe. Ustanovni očetje so z novo vlado želeli vzpostaviti (ustvariti) pravičnost in poštenost. Ko je britanski imperij vladal ameriškim kolonijam, kolonisti niso menili, da je vlada pravična. Parlament je na primer odločal, da morajo kolonisti plačevati davke za predmete, kot so znamke in stvari, ki so bile izdelane v drugih državah. Kolonisti pri tem niso imeli nobene besede.
Tudi po osamosvojitvi ZDA so mnogi ustanovni očetje menili, da so imele zvezne države v skladu s členi konfederacije preveč pristojnosti. Menili so, da so države ljudem odvzele pravice.
Med Shaysovim uporom v Springfieldu v zvezni državi Massachusetts je na primer država Massachusetts:
- Odvzem pravice do habeas corpus (da so lahko ljudi zadrževali v zaporu brez sojenja).p. 84
- ljudem je bila odvzeta pravica, da o vladi govorijo slabe stvari.p. 84
- prevzeli orožarno (stavbo, v kateri se hrani orožje), čeprav je bila last vlade Združenih držav Amerike in niso imeli dovoljenja za prevzem.
Zavarujte domačo mirnost
Shaysov upor je bil še vedno v spominu oblikovalcev. Zaradi njega so se mnogi bali, da bo duh ameriške revolucionarne vojne ušel izpod nadzora. V novi državi je bilo treba ohraniti mir.
Že pet let po ratifikaciji členov konfederacije leta 1781 so bili številni Američani z njimi nezadovoljni. Številni ustanovni očetje so menili, da je vlada Združenih držav zaradi členov postala prešibka. Shaysov upor je jasno pokazal, da nacionalna vlada v skladu s členi konfederacije ni bila dovolj močna. Daniel Shays, veteran ameriške revolucionarne vojne, je vodil uporne kmete, ki so skušali strmoglaviti vlado Massachusettsa. Kmetje so ustanovili celo vojsko, za boj proti kateri niti državna niti zvezna vlada nista imeli dovolj vojakov ali denarja. V obupu je Massachusetts ponudil, da bo plačal zasebno vojsko za boj proti uporu. Leta 1787 je ta zasebna vojska končno premagala upornike. pp. 84–86
John Jay, eden od ustanovnih očetov, je dejal, da vlada Združenih držav Amerike ne more plačati vojakov za obrambo pred oboroženim uporom: "neučinkovitost zvezne vlade je postajala vedno bolj očitna". Henry Knox, drugi ustanovni oče, je dejal, da je Shaysov upor mnoge ljudi prepričal, da Združene države potrebujejo močnejšo zvezno vlado.p. 127 Upor je jasno pokazal, da države niso zaščitene in da bodo v primeru napada prepuščene same sebi.
Risba Daniela Shaysa (levo) in drugega vodje Shaysovega upora
Zagotavljanje skupne obrambe
"Poskrbeti za skupno obrambo" je pomenilo, da so se avtorji dobro zavedali, da neodvisnost od Velike Britanije ne pomeni, da so varni. Britanska Kanada na severu je bila še vedno polna jeznih lojalistov. Na zahodu je bilo neznano število sovražnih indijanskih plemen. Še dlje na zahodu je bilo obsežno ozemlje Louisiane, ki je bilo v lasti Francije. Na jugu je bila v španski lasti Florida. Še huje, te sile so se v Evropi spopadale v številnih vojnah, ki so vplivale na velik del Severne Amerike. Ustvarjalci so vedeli, da se mora Amerika zaščititi. Zagotavljanje skupne obrambe je pomenilo, da bo nova vlada poskrbela za zaščito in obrambo vseh zveznih držav v primeru napada.
Zemljevid Severne Amerike iz leta 1780
Spodbujanje splošne blaginje
"Spodbujanje splošne blaginje" je osnovni cilj vseh vlad. To je bil glavni razlog za uvedbo ustave.
Na splošno ta del preambule pomeni, da bo ena od nalog nove vlade izboljšati razmere v celotni državi. Natančneje, ta del preambule je povezan s pristojnostmi vlade za obdavčevanje ljudi in porabo denarja. To pomeni, da bo imela nova vlada pooblastila za obdavčitev in porabo le za stvari, ki so dobre za celotno državo. Vlada ne bo smela trošiti denarja za stvari, ki bi bile dobre le za del države ali le za nekatere ljudi v državi.
Na primer, prvi odstavek 8. člena ustave daje kongresu pristojnost, da obdavči ljudi in porabi denar za ustanavljanje poštnih uradov in gradnjo cest, ki jih lahko uporabljajo poštni dostavljavci. Kongres to lahko stori, ker bodo poštni uradi "pospeševali splošno blaginjo" - vsakdo v državi bo imel koristi od tega, da bo lahko pošiljal in prejemal pošto.
zagotovili blagoslove svobode sebi in svojim potomcem
"Zagotoviti blagoslove svobode sebi in svojim potomcem" je bilo pomembno, saj so mnogi prišli v Ameriko iz krajev z malo politične ali verske svobode. Ta stavek kaže na namen nove vlade, da zaščiti novo pridobljene svoboščine in se zavaruje pred tiransko vlado.
Vendar so bili členi konfederacije namenjeni pravicam zveznih držav. Takrat se je veliko ljudi balo premočne zvezne vlade. Ti ljudje so se imenovali antifederalisti. Med njimi so bili tudi nekateri ustanovni očetje, kot sta Patrick Henry in James Monroe. Antifederalisti so se bali, da bi lahko močna zvezna vlada postala tiranska in odvzela pravice posameznim državam, kot je to po njihovem mnenju storila britanska kolonialna vlada. Skrbelo jih je tudi, da bi se vlada, ki bi ji vladal predsednik, lahko spremenila v monarhijo, v kateri bi predsednik postal kralj in bi imel popolno oblast. Zaradi teh pomislekov so členi Konfederacije govorili predvsem o pravicah držav in ne o pravicah posameznikov. Ustvarjalci so te pravice želeli določiti za prebivalce Združenih držav in njihove "potomce", kar pomeni vse generacije Američanov, ki bodo sledile.
Ustanavljajo in vzpostavljajo to ustavo za Združene države Amerike
"Ustanavljam in vzpostavljam to ustavo za Združene države Amerike" je morda najmočnejša izjava v preambuli. Dejansko pravi, da so ustavo ustvarili ljudje in da so ljudje tisti, ki ji dajejo moč. Preambula ustave Združenih držav Amerike je začetek ustave. Ni zakon. Namesto tega govori o razlogih ustanovnih očetov za pisanje ustave in o tem, kaj upajo, da bo ustava naredila.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je preambula ustave Združenih držav Amerike?
O: Preambula je kratek uvod v cilje in vodilna načela ustave.
V: Kaj preambula razkriva o namenih ustanovnih očetov pri oblikovanju ustave?
O: Preambula razkriva namere ustanovnih očetov pri oblikovanju ustave in kaj so upali, da bo ustava dosegla.
V: Kdaj je bila preambula dodana ustavi?
O: Preambula je bila ustavi dodana naknadno.
V: Ali se je o preambuli razpravljalo na ustavni konvenciji?
O: Ne, o preambuli se na ustavni konvenciji ni razpravljalo.
V: Kdo je napisal in dodal preambulo ustavi?
O: Gouverneur Morris, eden od piscev ustave, je preambulo napisal in dodal v zadnjem trenutku.
V: Ali je imela preambula kakršen koli pravni pomen?
O: Ne, preambula sama po sebi ni imela pravnega pomena.
V: Ali je Vrhovno sodišče potrdilo pravni pomen preambule?
O: Da, pravni pomen preambule je potrdilo vrhovno sodišče v zadevi Jacobson proti Massachusettsu (1905).
Iskati