Preambula ameriške ustave: pomen, nastanek in zgodovinski kontekst

Mi, ljudstvo Združenih držav Amerike, da bi oblikovali popolnejšo Unijo, vzpostavili pravičnost, zagotovili notranji mir, poskrbeli za skupno obrambo, spodbujali splošno blaginjo in zagotovili blagoslove svobode sebi in svojim potomcem, odrejamo in določamo to ustavo za Združene države Amerike.

"Mi, ljudstvo" pomeni vse državljane Združenih držav Amerike.

Prvih nekaj besed preambule - "Mi, ljudstvo Združenih držav" - je bilo zelo drugačnih od vseh pogodb ali zakonov, ki so jih Združene države kdaj koli prej napisale. Na primer, prva ustava Združenih držav, členi konfederacije, se opisuje kot "členi konfederacije in večne zveze med državami", nato pa navaja seznam vseh trinajstih držav. Pogodbe, ki so jih podpisale Združene države, so bile enake. To so bili sporazumi med državami in ne ljudmi.

Gouverneur Morris se je takrat odločil napisati "Mi, ljudstvo", namesto da bi napisal "Mi, Združene države..." in nato našteval vseh trinajst držav. Najprej je sedmi člen ustave določal, da mora ustavo odobriti le devet držav, da začne veljati. Takrat nihče ni vedel, katere države bodo ustavo ratificirale in katere ne. Zaradi tega v preambuli ni bilo mogoče navesti vseh trinajstih držav, kot da so se vse že strinjale. Prav tako bi bilo nemogoče dodati njihova imena na seznam, če bi se ZDA pozneje pridružile še druge države. Zaradi tega se je morala preambula začeti z "Mi, ljudstvo".

Besede "Mi, ljudstvo" so postale močna izjava, da so novo vlado ustanovili prebivalci Združenih držav, da bi koristila prebivalcem Združenih držav. Ko so delegati Virginije razpravljali o ustavi, je guverner Edmund Randolph poudaril: "Vlada je namenjena ljudem, težava pa je bila v tem, da ljudstvo prej ni imelo nobene moči v vladi." Če bo ljudstvo moralo slediti vladi, je dejal, ali ne bi moralo biti ljudstvo tisto, ki bo to vlado ustvarilo?

"Da bi oblikovali popolnejšo zvezo" je koncept, ki najverjetneje temelji na Komentarjih angleških zakonov sira Williama Blackstonea. V tistem času so ga pogosto brali in številni oblikovalci so se učili njegovega dela. Blackstone je trdil, da je bila angleška ustava popolna, vendar se je nenehno izboljševala. Besedna zveza "popolnejša zveza" je preprosto pomenila boljšo zvezo od vseh pred ustavo.

Pred vzpostavitvijo vlade, ki temelji na ustavi, so Združene države temeljile na členih konfederacije. Vendar je imela kot zvezna vlada zelo malo pristojnosti. Vladi Združenih držav Amerike niso dali dovolj moči, da bi država lahko delovala in rasla. Vsaka država je bila sama zase, namesto da bi sodelovala. Včasih so delovale kot trinajst ločenih držav, ki bi se združile le, če bi jih napadla druga država.

"Vzpostaviti pravičnost" je pomenilo vzpostaviti pravno državo. To je pomenilo, da so vsi enaki pred zakonom, brez razlikovanja med statusom ali premoženjem osebe. Ustanovni očetje so z novo vlado želeli vzpostaviti (ustvariti) pravičnost in poštenost. Ko je britanski imperij vladal ameriškim kolonijam, kolonisti niso menili, da je vlada pravična. Parlament je na primer odločal, da morajo kolonisti plačevati davke za predmete, kot so znamke in stvari, ki so bile izdelane v drugih državah. Kolonisti pri tem niso imeli nobene besede.

Tudi po osamosvojitvi ZDA so mnogi ustanovni očetje menili, da so imele zvezne države v skladu s členi konfederacije preveč pristojnosti. Menili so, da so države ljudem odvzele pravice.

Med Shaysovim uporom v Springfieldu v zvezni državi Massachusetts je na primer država Massachusetts:

• Odvzem pravice do habeas corpus (da so lahko ljudi zadrževali v zaporu brez sojenja).^p. 84
• ljudem je bila odvzeta pravica, da o vladi govorijo slabe stvari.^p. 84
• prevzeli orožarno (stavbo, v kateri se hrani orožje), čeprav je bila last vlade Združenih držav Amerike in niso imeli dovoljenja za prevzem.

Shaysov upor je bil še vedno v spominu oblikovalcev. Zaradi njega so se mnogi bali, da bo duh ameriške revolucionarne vojne ušel izpod nadzora. V novi državi je bilo treba ohraniti mir.

Že pet let po ratifikaciji členov konfederacije leta 1781 so bili številni Američani z njimi nezadovoljni. Številni ustanovni očetje so menili, da je vlada Združenih držav zaradi členov postala prešibka. Shaysov upor je jasno pokazal, da nacionalna vlada v skladu s členi konfederacije ni bila dovolj močna. Daniel Shays, veteran ameriške revolucionarne vojne, je vodil uporne kmete, ki so skušali strmoglaviti vlado Massachusettsa. Kmetje so ustanovili celo vojsko, za boj proti kateri niti državna niti zvezna vlada nista imeli dovolj vojakov ali denarja. V obupu je Massachusetts ponudil, da bo plačal zasebno vojsko za boj proti uporu. Leta 1787 je ta zasebna vojska končno premagala upornike. ^{pp. 84–86}

John Jay, eden od ustanovnih očetov, je dejal, da vlada Združenih držav Amerike ne more plačati vojakov za obrambo pred oboroženim uporom: "neučinkovitost zvezne vlade je postajala vedno bolj očitna". Henry Knox, drugi ustanovni oče, je dejal, da je Shaysov upor mnoge ljudi prepričal, da Združene države potrebujejo močnejšo zvezno vlado.^p. 127 Upor je jasno pokazal, da države niso zaščitene in da bodo v primeru napada prepuščene same sebi.

"Poskrbeti za skupno obrambo" je pomenilo, da so se avtorji dobro zavedali, da neodvisnost od Velike Britanije ne pomeni, da so varni. Britanska Kanada na severu je bila še vedno polna jeznih lojalistov. Na zahodu je bilo neznano število sovražnih indijanskih plemen. Še dlje na zahodu je bilo obsežno ozemlje Louisiane, ki je bilo v lasti Francije. Na jugu je bila v španski lasti Florida. Še huje, te sile so se v Evropi spopadale v številnih vojnah, ki so vplivale na velik del Severne Amerike. Ustvarjalci so vedeli, da se mora Amerika zaščititi. Zagotavljanje skupne obrambe je pomenilo, da bo nova vlada poskrbela za zaščito in obrambo vseh zveznih držav v primeru napada.

"Spodbujanje splošne blaginje" je osnovni cilj vseh vlad. To je bil glavni razlog za uvedbo ustave.

Na splošno ta del preambule pomeni, da bo ena od nalog nove vlade izboljšati razmere v celotni državi. Natančneje, ta del preambule je povezan s pristojnostmi vlade za obdavčevanje ljudi in porabo denarja. To pomeni, da bo imela nova vlada pooblastila za obdavčitev in porabo le za stvari, ki so dobre za celotno državo. Vlada ne bo smela trošiti denarja za stvari, ki bi bile dobre le za del države ali le za nekatere ljudi v državi.

Na primer, prvi odstavek 8. člena ustave daje kongresu pristojnost, da obdavči ljudi in porabi denar za ustanavljanje poštnih uradov in gradnjo cest, ki jih lahko uporabljajo poštni dostavljavci. Kongres to lahko stori, ker bodo poštni uradi "pospeševali splošno blaginjo" - vsakdo v državi bo imel koristi od tega, da bo lahko pošiljal in prejemal pošto.

"Zagotoviti blagoslove svobode sebi in svojim potomcem" je bilo pomembno, saj so mnogi prišli v Ameriko iz krajev z malo politične ali verske svobode. Ta stavek kaže na namen nove vlade, da zaščiti novo pridobljene svoboščine in se zavaruje pred tiransko vlado.

Vendar so bili členi konfederacije namenjeni pravicam zveznih držav. Takrat se je veliko ljudi balo premočne zvezne vlade. Ti ljudje so se imenovali antifederalisti. Med njimi so bili tudi nekateri ustanovni očetje, kot sta Patrick Henry in James Monroe. Antifederalisti so se bali, da bi lahko močna zvezna vlada postala tiranska in odvzela pravice posameznim državam, kot je to po njihovem mnenju storila britanska kolonialna vlada. Skrbelo jih je tudi, da bi se vlada, ki bi ji vladal predsednik, lahko spremenila v monarhijo, v kateri bi predsednik postal kralj in bi imel popolno oblast. Zaradi teh pomislekov so členi Konfederacije govorili predvsem o pravicah držav in ne o pravicah posameznikov. Ustvarjalci so te pravice želeli določiti za prebivalce Združenih držav in njihove "potomce", kar pomeni vse generacije Američanov, ki bodo sledile.

"Ustanavljam in vzpostavljam to ustavo za Združene države Amerike" je morda najmočnejša izjava v preambuli. Dejansko pravi, da so ustavo ustvarili ljudje in da so ljudje tisti, ki ji dajejo moč. Preambula ustave Združenih držav Amerike je začetek ustave. Ni zakon. Namesto tega govori o razlogih ustanovnih očetov za pisanje ustave in o tem, kaj upajo, da bo ustava naredila.